Premestitve duhovnikov so normalen del življenja Cerkve, pri odločanju pa je treba poleg potreb posamezne župnije in duhovnika upoštevati tudi širšo sliko škofije, je v oddaji Sveto in svet na TV Slovenija pojasnil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.
Ob vse manjšem številu duhovnikov in vernikov postajajo spremembe neizogibne, pomembno vlogo pa bodo morali prevzemati tudi laiki.
V avgustovski oddaji Sveto in svet so spregovorili o razlogih za premestitve duhovnikov ter o tem, kako menjave župnikov doživljajo duhovniki in verniki.
Celjski škof Maksimilijan Matjaž je premestitve umestil v širši kontekst spreminjanja Cerkve, ki jo je opisal kot »živ organizem«. Čeprav si ljudje želijo stalnosti, se spreminjajo tako posamezniki kot razmere v župnijah. Po njegovih besedah je zato možnost spremembe lahko odrešujoča tako za duhovnika kot za župnijsko skupnost.
Manj duhovnikov zahteva drugačno organizacijo
Pri premestitvah so po Matjaževih besedah pomembni pastoralni in osebni kriteriji, vendar mora škof upoštevati tudi potrebe celotne škofije in njeno dolgoročno usmeritev.
Ob zmanjševanju števila vernikov in predvsem duhovnikov je treba ljudi razporejati tja, kjer lahko s svojimi sposobnostmi največ prispevajo. Matjaž je ob tem spomnil, da se je po prevzemu Celjske škofije osredotočil na oblikovanje ekipe in pripravo desetletne strategije.
Ta upošteva staranje duhovnikov in druge demografske izzive ter predvideva večje osredotočanje na večje pastoralne centre. Pomemben del prihodnosti vidi tudi v večjem vključevanju in opolnomočenju laikov.
»Dar Svetega Duha imamo vsi. Sveti Duh vodi Cerkev,« je poudaril Matjaž. V prihodnosti naj bi tako duhovniki in laiki še tesneje sodelovali ter skupaj prevzemali odgovornost za življenje župnij.
Škof: Premestitve niso kazen
Matjaž se je dotaknil tudi vprašanja duhovniške pokorščine. Poudaril je, da pri njej ne gre za slepo uboganje. Duhovniki sicer obljubijo pokorščino škofu, škof papežu, vendar naj bi ta izhajala iz zavesti o poklicanosti in temeljila na dialogu ter odnosu.
»Nihče se ni poklical sam, ampak je bil poklican,« je dejal.
Kot eno temeljnih nalog škofa vidi dobro poznavanje duhovnikov in iskanje okolja, v katerem lahko posamezni duhovnik najbolje opravlja svoje poslanstvo.
Ob tem je zavrnil predstavo, da škof o premestitvah odloča sam. Odločitve sprejema v sodelovanju s svetovalci in dekani. Prav tako je poudaril, da premestitve niso kazenske.
Izredna premestitev je sicer mogoča, denimo ob nerešljivih konfliktih ali neskladjih. V takšnih primerih pa se pojavi tudi vprašanje, koliko razlogov za odločitev je mogoče pojasniti javnosti. Škof mora po Matjaževih besedah skrbeti za odprto komunikacijo, hkrati pa varovati integriteto in osebne okoliščine posameznega duhovnika.
Več odgovornosti bodo prevzemale župnije
Spregovoril je tudi o primerih, ko župnija nenadoma ostane brez duhovnika, denimo zaradi njegove smrti. Takrat je treba po njegovem najprej aktivirati župnijsko jedro in oblikovati vodstveno ekipo. Koordinacijo lahko začasno prevzame dekan ali moderator, del nalog pa župnijski sveti in aktivni župljani, dokler ne pride novi duhovnik.
Prav takšen način delovanja nakazuje smer, v katero se bo morala zaradi manjšega števila duhovnikov vse bolj usmerjati tudi Cerkev na Celjskem.
Kot enega ključnih pogojev za uspešne spremembe je Matjaž izpostavil odnos med vsemi vpletenimi. Preglednost ter odkrita komunikacija med škofom, duhovnikom in župljani so po njegovem ključne tudi za uspešen potek premestitev.
