Na danšanji dan se je leta 1834 v Šoštanju rodil Josip Vošnjak, (s psevdonimom J. Skalec, J. M. Dravinjski), politik, zdravnik in pisatelj. Umrl je 21. oktobra 1911 v Visolah pri Slovenski Bistrici.
Dr. Josip Vošnjak je bil med najvidnejšimi zdravniki svojega časa na Kranjskem. Bil je zelo delaven član kranjskega Društva zdravnikov (predavanja o koleri, članka Kolera, KMD 1868 in O koleri, KMD 1887), zavzemal se je za gradnjo nove deželne bolnice v Ljubljani, ureditev zdravniškega pokojninskega sklada. Tudi zato je Kranjska prva priznala okrožnim zdravnikom pravico do pokojnine.
Izdal je knjigo Poduk o človeku ali Kratek razklad človeške anatomije in fiziologije (1863) in objavil članke: Perva pomoč v smertnih nevarnostih (1878), Proti žganju (1886), Kaj človeštvo prideluje in uživa (1887), Dolgost človeškega življenja (1889) itn.
S prelomnim letom 1860, ko je cesar Franc Jožef z Oktobrsko diplomo v Habsburški monarhiji odpravil absolutizem, je mladi Vošnjak aktivno stopil v politiko. Uveljavil se je kot govornik, narodni buditelj, publicist, liberalni politik, državni in deželni poslanec.
Aktivno je sodeloval tudi v taborskem gibanju, poudarjal pomen Zedinjene Slovenije, v kateri je videl povezanost narodnostne in gospodarske strani življenja. V javnem življenju je uveljavljen predvsem kot gospodarstvenik nacionalnega pomena. V gospodarstvu sta z bratom Mihaelom znana kot pobudnika in organizatorja hranilništva in posojilništva na Slovenskem.
Vošnjak je veliko prispeval tudi k slovenskemu leposlovju, publicistiki in kulturi. Enega največjih uspehov je dosegel, ko je Avstrija 1880 sprejela njegovo resolucijo o uvedbi slovenščine v srednje šole na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem, Koroškem, Primorskem in celo v Trstu.
