Pestro leto pred Muzejem novejše zgodovine, velik poudarek na osveščanju najmlajših o zgodovini in varovanju okolja


kregar-muzej-naslovŠtevilne razstave, sodoben pristop k predstavljanju novejše zgodovine, inovativno zgodovinsko osveščanje najmlajših ter vse več obiskovalcev tako znotraj muzeja kot na zunanjih razstavnih lokacijah so glavni poudarki dela Muzeja novejše zgodovine Celje v minulem obdobju in letu, v katerega smo že dodobra vstopili.

“V Muzeju novejše zgodovine se trudimo uravnoteževati vsebino naših muzejskih zbirk med pomembnimi, a težjimi, “tršimi” zgodovinsko-političnimi temami ter nekoliko lahkotnejšimi vsebinami, ki se bolj navezujejo na kulturno zgodovino, zgodovino vsakdanjega živeljenja. Tovrstne tematike ljudi povezujejo in ne ločujejo in se z njimi lahko identificira široka javnost,” je bistvo 28 muzejskih razstav na torkovi novinarski konferenci povzel v.d. direktorja Muzeja novejše zgodovine dr. Tonček Kregar.

Pri tem ni pozabil izpostaviti področja, za katerega je čutiti, da je muzejskim delavcem še posebej pri srcu: otroški muzej Hermanov brlog, edinstven tovrsten muzej za najmlajše v Sloveniji.

“Razstave so jedro, okrog katerih se izvaja vrsta spremljevalnih andragoških in pedagoških programov,” strateški pristop k podajanju zgodovinskega znanja in védenja pojasnjuje Kregar in našteva številne razstavne zbirke minulega ter letošnjega leta, ki jih bodisi dopolnjujejo, bodisi postavljajo na novo.  Tu je lekarniški ambient razstave Živeti v Celju, dopolnjen brlog igrač v otroškem muzeju, nova stalna razstava v Starem piskru in še 25 ostalih.

Znotraj muzejske stavbe si je razstavne zbirke minulo leto ogledalo 26 tisoč obiskovalcev, 2 tisoč več kot leto poprej. Izven muzeja pa jih je bilo še 36 tisoč, dobrih deset tisoč več. Muzej je tako v minulem letu obiskalo dobrih 61 tisoč obiskovalcev, od tega približno 400 tujcev iz številnih evropskih in svetovnih držav: Avstrije, Avstralije, Belgije, BiH in drugod.

V Hermanovem brlogu se je na zabaven način zgodovine učilo skoraj 10 tisoč otrok. Muzej je prijazen tudi do slepih, slabovidnih in otrok z gibalnimi omejitvami. Razstava igrač je tako opremljena s pripomočki za slepe in slabovidne, v letošnjem letu pa bodo s klančino celoten otroški muzej naredil dosegljiv gibalno oviranim otrokom.

kregar-muzej-tekst2

V 2016 TAKO NOVE KOT NADGRAJENE RAZSTAVE, DOLGOROČNO V OSVEŠČANJE NAJMLAJŠIH O POMENU VAROVANJA OKOLJA

Zaradi nadaljevanja državnih varčevalnih ukrepov in maloštevilnega strokovnega kolektiva v muzeju težijo k interdisciplinarnosti raziskovalnih in razstavnih projektov.

K večjim muzejskim projektom pristopajo dolgoročno, kar pomeni, da izbrano zgodovinsko tematiko predstavljajo dolgoročno in iz več vidikov, ki jih postopoma nadgrajujejo.

Tipičen primer je nov dolgoročni projekt v otroškem muzeju, s katerim želijo najmlajše in tudi odrasle celovito informirati in obveščati o pomenu varovanja okolja in trajnostnega razvoja. 22. marca bodo tako odprli veliko razstavo o vodi: Herman Lisjak vodi po vodi. Vizija je razstavo nadaljevati še z drugimi vitalnimi elementi: zrak, zemlja in morda še katerim.

Med pomembnejšimi projekti je tudi nadaljnja prenova in dopolnjevanje stalne razstave Živeti v Celju, , s čemer si prizadevajo ohraniti njeno svežino, aktualnost in atraktivnost za različne ciljne skupine uporabnikov ter dva večja nova raziskovalno-zbiralna projekta: Primorci v Celju in Popularna kultura v Celju, s katerima začenjajo v letu 2016,  v obliki razstave in spremljevalnih programov pa bosta dokončno realizirana v letu 2017.

Kregar je omenil še odlično sodelovanje z različnimi partnerji v lokalnem nacionalnem in mednarodnem okolju, v sodelovanju s katerimi bodo izvedli več kot 20 razstavnih projektov. Še posebej velja izpostaviti gostovanje z razstavo Slovenske igrače v muzeju iz mesta Kielce na Poljskem, ter v srbskih Mestnem muzeju Vršac in  Muzeju vojvodinskih Slovakov Bački Petrovac z razstavo Rojstni dan v Hermanovem brlogu.

Pomemben muzejski projekt, ki ga še krepijo, je Mreža muzejskih prostovoljcev. Gre za odziv na pobude zainteresirane javnosti, kateri ob svojih razstavah omogočajo realizacijo njihovih idej v prostorih muzeja. Dve takšni bodo na iniciativo od zunaj izvedeni tudi letos. Prva skupaj z veteranskimi združenji ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije, druga pa, skupaj z Zgodovinskim arhivom in rokometnim klubom ob 70. obletnici rokometa v Celju.

Gre še za en inovativen način interaktivne vpletenosti muzeja v lokalno okolje.

POSLOVANJE MUZEJA STABILNO, TREND ZMANJŠEVANJA SREDSTEV S STRANI DRŽAVE USTAVLJEN

Muzej novejše zgodovine Celje je v minulem letu beležil 622 tisoč evrov prihodkov, katerih je v 80 % zagotovilo Ministrstvo za kulturo, 6 % Mestna občina Celje, 4 % Zavod za zaposlovanje, 10 odstotkov pa so zbrali iz vstopnin in drugih virov.

Podobno strukturo prihodkov načrtujejo tudi v letošnjem letu. Teh naj bi bilo celo nekoliko več, 635 tisoč, pri čemer po Kregarjevih besedah predvsem veseli, da je trend padanja sredstev s strani Ministrstva za kulturo ustavljen. Nekaj več denarja kanijo pridobiti predvsem iz lastnih virov.

Muzej novejše zgodovine Celje zaposluje 15 ljudi, za lažje delo predvsem z gibalno oviranimi osebami pa bi potrebovali še dva sodelavca preko javnih del.

PODALI STROKOVNO STALIŠČE GLEDE ZDRUŽEVANJA MUZEJEV

Na novinarsko vprašanje je dr. Kregar pojasnil še stališče Muzeja novejše zgodovine do združevanja s Pokrajinskim muzejem Celje, ki so ga izoblikovali na poziv strokovne skupine pri Mestni občini Celje.

Po besedah Kregarja ideje o povezovanju a priori ne zavračajo, opozarjajo pa na nekatere negativne plati združevanja. Ena je potencialno manjše financiranje s strani Ministrstva za kulturo, pomisleki so tudi vsebinski, predvsem pa se bojijo, da gre bolj kot za združitev, za “pripojitev” mlajšega muzeja k svoji “materi”, od katere se je kot Muzej revolucije odcepil pred več desetletji.

O njihovih argumentih bomo na Celje.info podrobneje pisali v naslednjih dneh.

R. Č.

rapsodija-lasko-polsi