V Celju se je odprl razstavni projekt, ki na izviren način združuje politiko in fotografijo. Muzej novejše zgodovine Celje je v Galeriji Božena Fotohiše Pelikan pripravil Festival slovenske politične fotografije 2026, ki skozi analogni fotografski medij ponuja drugačen, bolj neposreden pogled na politično (samo)predstavljanje v Sloveniji.
Gre za premišljeno zasnovan muzejsko-razstavni projekt, ki politično fotografijo razume kot dokument časa in pomemben del vizualne kulture samostojne države. V ospredju niso zgolj podobe, temveč vprašanja, kako politika komunicira z javnostjo, kako se predstavlja in kako jo vidimo skozi objektiv.
Politika brez filtrov – dobesedno
Posebnost festivala je v tem, da so sodelujoče politične stranke fotografirale z analognimi fotoaparati za enkratno uporabo. Vsaka izmed njih je prejela enak aparat, brez možnosti takojšnjega pregleda fotografij ali naknadnega urejanja. Ta omejitev je bila ključna.
Namesto popolno zrežiranih podob, kakršnih smo vajeni iz digitalnih kampanj, so nastale fotografije, ki so bolj surove, neposredne in pogosto bolj iskrene. Prav to daje razstavi poseben pečat, občutek pristnosti v času, ko politično komuniciranje pogosto temelji na popolni kontroli podobe.
Idejni oče projekta Matija Plevnik poudarja: “Projekt je unikaten, ker nam je uspelo pridobiti vse glavne politične akterje. Mislim, da je že to največja zmaga. Pri konceptu je bilo temeljno vodilo, da pri izboru ne komentiramo fotografij, brez pripisov, distancirano. Ognali smo se lastnega kreiranja zgodb. Nekatere fotografije so bolj resne, nekatere bolj šaljive.”
Ob tem dodaja še pomemben vidik: “Vemo, da je analogni medij v zatonu, digitalni medij generira več milijard posnetkov na dan zaradi mobilnih telefonov in drugih naprav. Hoteli smo se vrniti k analognemu, med drugim zato, ker smo hoteli kar najbolj zmanjšati možnost manipulacije. Da dobimo surovo, neprečiščeno formo.”
14 političnih zgodb, en razstavni prostor
K sodelovanju so bile povabljene vse registrirane politične stranke, odzvalo pa se jih je 14. Vsaka je imela popolno svobodo pri izbiri motivov, pristopa in sporočila. Izmed nastalih fotografij je strokovna komisija izbrala od dve do pet del vsake stranke. Pri tem so upoštevali sporočilnost, vizualno moč, estetsko vrednost, izvirnost in kontekst.
Razstava je zasnovana na načelu enakopravnosti. Fotografije so predstavljene v manjšem formatu, razporejene po posameznih političnih akterjih, brez dodatnih razlag, le z logotipom stranke. Obiskovalec si tako sam ustvarja pomen.
Direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tone Kregar ob tem poudarja:
“Sodeč po obisku ob odprtju razstave sem prepričan, da bo Festival slovenske politične fotografije upravičil svoje visoko zveneče ime.”
Razstava tudi kot dokument prihodnosti
Projekt pa ni pomemben le kot trenutna razstava. Po njenem zaključku bodo fotografije vključene v muzejski arhiv kot del nastajajoče fototeke Pogled slovenske politike skozi objektiv.
Ob razstavi je izšla tudi spremljevalna zloženka, ki politično fotografijo umešča v širši zgodovinski kontekst ter oriše razvoj vizualne komunikacije v Sloveniji v zadnjih desetletjih. Razstava je na voljo za ogled v Galeriji Božena Fotohiše Pelikan do 19. maja.
