V Gledališču Celje krstna uprizoritev glasbenega gledališča Plašč


V Gledališču Celje bodo v  petek, 24. januarja, ob 19.30 krstno uprizorili Gogoljev Plašč v režiji Juša A. Zidarja. Gre za glasbeno dramatizacijo, ki išče inspiracijo v formi glasbenega gledališča (Musiktheatra).

Na novinarski konferenci pred premiero so nam ustvarjalci glasbenega gledališča Plašč orisali zgodbo in predstavili to zanimivo zgodbo. Po besedah igralca Branka Završana, katerega je ustvarjanje predstave vrnilo v študijska leta, je predstava primerna za vse starosti. Avtor glasbe Marjan Nećak je dodal, da je Musiktheater nekakšen odgovor na starajočo se publiko v operah. V tej verziji nastopajoči igrajo, pojejo in igrajo instrumente. Juš A. Zidar je dodal, da junak predstave, ki je bolj anti-junak, ne ve točno, kaj hoče. Le nikomur noče škodovati.

slg_celje_premiera_plasc_00
Utrinki iz glasbenega gledališča Plašč. Foto: SLG Celje

Ustvarjalci glasbenega gledališča Plašč

Ustvarjalci predstave so avtor glasbe Marjan Nećak, avtorja dramatizacije Tina Kosi in Juš A. Zidar, režiser Juš A. Zidar, dramaturginja Tina Kosi, scenograf Dorian Šilec Petek, kostumografka Tina Bonča, lektor Jože Volk in oblikovalca svetlobe Juš A. Zidar ter Denis Kresnik. Igrajo Branko Završan, Beti Strgar in Urban Kuntarič.

Zgodba

Ruski pisatelj in dramatik ukrajinskega rodu Nikolaj Vasiljevič Gogolj (1809–1852), mojster pronicljive družbene satire, v noveli Plašč zariše lik Akakija Akakijeviča, skromnega in marljivega nižjega uradnika, kot arhetip čistosti znotraj neizprosnega hierarhično pogojenega zbirokratiziranega sveta. V izčrpnem in bridkem izrisovanju anomalij ruske meščanske konvencije se antiheroj Akakij kaže kot absolutni antipol bolestnemu povzpetništvu, površinskemu potrošništvu in obsedenosti s pozicijo moči. Komični Akakij v tragični družbi, ki presunljivo natančno spominja na današnjo, za vselej ostane nerazumljen. Tragikomična je protagonistova usoda, zaskrbljujoče tragičen, če ne že farsičen, pa ostaja manko empatije do vsega, kar odstopa od kanona jalovega družbenega povprečja.

Takšno branje Gogoljeve predloge zasleduje glasbena dramatizacija, ki išče inspiracijo v formi glasbenega gledališča (Musiktheatra). Glasba je eno temeljnih izraznih sredstev in teče skorajda skozi vso uprizoritev, bodisi kot podlaga bodisi kot niz songov, ki mestoma prevzemajo poglavitno vlogo naracije.

Dejan Cvetanoski