Vlavasorjeva nagrada za življenjsko delo Celjanki Alenki Domjan


Slovensko muzejsko društvo je letošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo namenilo Celjanki Alenki Domjan. Pred dnevi so v Narodnem muzeju v Ljubljani predstavili tudi dobitnike drugih nagrad in priznanj. Uradna podelitev bo 23. septembra v Tolminu.

Delo muzejske svetnice mag. Alenke Domjan je izrazito zaznamovalo galerijske prostore Savinjske doline, Slovenije in širšega okolja.

Mag. Alenka Domjan je leta 1976 diplomirala iz umetnostne zgodovine in arheologije in leta 2002 magistrirala s področja umetnosti novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Študijsko se je Alenka Domjan izpopolnjevala v Nemčiji in Avstriji. Prvo leto po diplomi se je v Savinovem likovnem salonu Žalec spoznavala z delom kustosa in leta 1977 začela delati kot kustosinja v Likovnem salonu Celje. Salon je nato vodila do leta 1988. Od leta 1988 do 2005 je opravljala vodstveno in strokovno funkcijo umetniškega vodje na Zavodu za kulturne prireditve Celje, med letoma 2005 in 2010 pa je bila vodja Centra sodobnih umetnosti pri Zavodu Celeia Celje. Leta 2006 je postala muzejska svetnica za področje sodobne likovne umetnosti.

Pripravila več kot 300 razstav

Kot še piše v obrazložitvi nagrade, je mag. Alenka Domjan zaslužna za vzpostavitev Galerije sodobne umetnosti leta 1993, za katero je pripravila sodobno zasnovan program. Leta 1998 je pridobila še dodatne razstavne površine s selitvijo galerije v pritličje Knežjega dvorca, s čimer je pospešila rast galerijskih vsebin in višanje programskih standardov. Novi galerijski prostori so se pozneje oblikovali v Center sodobnih umetnosti, v katerem je nagrajenka delala vse do upokojitve leta 2010. V Likovnem salonu Celje in Galeriji sodobne umetnosti je v svojem 33-letnem poklicnem obdobju pripravila več kot tristo razstav tako domačih kot tujih likovnih umetnikov, sicer pa je njeno delo povezano tudi z drugimi slovenskimi (Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, Umetnostna galerija Maribor, Cankarjev dom v Ljubljani, Pilonova galerija Ajdovščina) in tujimi galerijami (Kleine Galerie in Cult Galerie na Dunaju, KunstHaus v Düsseldorfu, Muzej savremene umetnosti Beograd, Muzej suvremene umjetnosti v Zagrebu, SouthWest Gallery v Sydneyju, Musczarock Kunsthalle v Budimpešti). Prav tako je mag. Alenka Domjan avtorica številnih spremnih besedil in študij v kataloških in knjižnih izdajah. Leta 1993 je za svoje uspešno delo prejela srebrni celjski grb. V tem času je bila tudi članica programskega sveta v Moderni galeriji v Ljubljani, odbora za vizualne umetnosti sklada za Prešernove nagrade in strokovnega odbora za likovno dejavnost pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.

Mag. Alenka Domjan, univ. dipl. um. zgod. in arheol., je ena od cenjenih vidnejših slovenskih galerijskih kustosinj ter oblikovalk razstavnih programov, saj je v svoji dolgoletni karieri v Likovnem salonu Celje in Galeriji sodobne umetnosti v Celju sodelovala s številnimi galerijami in umetniki. Kot velika poznavalka sodobne likovne umetnosti tudi po upokojitvi vsako leto pripravlja programske zasnove za Savinov likovni salon Žalec in Dvorec Novo Celje.SMD - Slovensko muzejsko društvo

V svoji 33-letni karieri je pripravila več kot 300 razstav. Pri strokovnem delu ni sledila le formalnemu institucionalnemu programu, temveč je programe načrtovala v skladu z načelom fleksibilnosti, dinamičnosti in kreativnosti ter odpirala široke možnosti tudi poetikam, ki so jih vnašali posamezni gostujoči kustosi in umetniki.

Tudi po upokojitvi se mag. Alenka Domjan kot izjemna poznavalka likovne umetnosti še naprej posveča umetnosti in dogajanju okrog nje. Po letu 2013 je kot zunanja sodelavka zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec pripravila programske zasnove za razstave v Savinovem likovnem salonu Žalec in Dvorcu Novo Celje, za katerega si zlasti prizadeva, da bi s svojim izjemnim prostorskim potencialom v prihodnje postal eno od pomembnejših galerijskih razstavišč v Sloveniji.

V zadnjih dveh letih je prispevala študije za monografije, povezane z delom Eduarda Salesina, Franca Goloba in Jelice Žuža. Sodeluje pri Slovenskem društvu likovnih kritikov, tudi pri projektu Kritiki izbirajo, sicer pa po upokojitvi še vedno deluje kot kustosinja, kritičarka in esejistka na področju polpretekle in sodobne vizualne umetnosti.