Majhne porcije hrane na nekaterih celjskih srednjih šolah. Varčevanje, normativ ali lakota dijakov?


Srednješolci večinoma “malicajo” le kavo, zraven pa povlečejo cigareto ali dve. Gre za stereotip, ki smo ga raziskali med celjskimi srednješolci ob začetku novega šolskega leta.

Naši sogovorniki so bili dijakinja I. gimnazije v Celju, bodoča vzgojiteljica iz Gimnazije Celje Center in dijak, ki obiskuje Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije. Kot boste lahko ugotovili, dijaki dobro premislijo, kaj bodo malicali in koliko bodo zanjo odšteli.

Hrana v menzah okusna, porcije pa (pre)majhne

Veliko dijakov I. gimnazije se poslužuje malice, ki jo lahko kupijo v njihovi menzi. Hrana naj bi bila dobra, celo tako dobra, da je včasih zmanjka in je treba nanjo malo počakati.

Tudi dijaki Šolskega centra Celje poleg manjših pekarnic v bližini šole jedo v šolski menzi. V obeh primerih naj bi bila hrana okusna, a količinsko precej skromna.

Podobno zgodbo smo slišali tudi na Gimnaziji Celje Center. Hrani v menzi menda nič ne manjka, razen, da je majhna porcija – premajhna!

Za komentar smo poprosili tudi vodstva nekaterih celjskih srednjih šol, a do zaključka redakcije nismo prejeli odgovorov.

“Konkreten” sendvič v kiosku cenejši od hrane v menzah

Od začetka junija velja Zakon za uravnoteženje javnih financ. Po novem je do splošne subvencije upravičen samo tisti dijak, ki mu je  priznana pravica do dodatne subvencije v višini 1/3 cene malice. Cena malice sicer znaša 2,42 evra.

Dijaki ponekod menijo, da majhna porcija ni vredna niti toliko. Zato si v bližnjih kioskih raje privoščijo piščančji sendvič, ki stane približno 1,8 evra.

Denar za malico vsi naši sogovorniki še dobivajo odoma. Na teden od staršev dobijo od 10 do 20 evrov. Vsega seveda ni treba zapraviti za malico in marsikdo na ta način privarčuje še za jutranjo, opoldansko ali popoldansko kavo.

Prinašanje malice “od doma” ni “v modi”

Dolgo je veljalo, da se srednješolci zelo “slabo” prehranjujejo. A trend  se počasi obrača v prid zdravim živilom, sadju in zelenjavi. Dijaki so na naša vprašanja o hitri prehrani dejali le, da je ne uživajo pogosto, niti zanjo nimajo posebnega interesa.

Se vam zdi nenavadno? Niti ni, če upoštevamo, da današnje generacije obiskujejo eko, zdrave in še kakšne osnovne šole.

Če vas zanimajo podrobni vzorci prehranjevalnih navad celjskih srednješolcev, je na spletu dostopna raziskovalna naloga z naslovom Prehrana celjskih srednješolcev po novem.

Več kot tisoč 600 naključno izbranih dijakov različnih celjskih srednjih šol je med drugim odgovorilo, da najpogosteje jedo v šoli ali doma, le redko pa malico prinesejo od doma.

Za skoraj 34 odstotkov dijakov je šolska prehrana prvi obrok dneva, kar pomeni, da zajtrk preprosto izpustijo. Po drugi strani pa je več kot polovica vprašanih prepričana, da je treba na zdravje misliti že v mladosti.

Več o zanimivih ugotovitvah preberite v raziskovalni nalogi z naslovom Prehrana celjskih srednješolcev po novem.