V zadnjih dvanajstih mesecih smo se poslovili od številnih znanih Slovencev, med njimi igralke Milene Zupančič, zdravnika in književnika Alojza Ihana, politologa Antona Beblerja ter pisatelja Slavka Pregla. Njihova dela in dosežki so zaznamovali različna področja slovenskega javnega življenja.
Ob dnevu spomina na mrtve predstavljamo izbor pokojnih ustvarjalcev, športnikov, znanstvenikov in diplomatov. Nekatere smo spremljali na odrih in televizijskih zaslonih, druge spoznavali skozi knjige, športne nastope ali njihovo strokovno delo.
Avgusta je pri 79 letih umrla Milena Zupančič, dolgoletna članica ljubljanske Drame, prejemnica Prešernove nagrade in Borštnikovega prstana. Širša javnost jo pozna predvsem kot Meto iz Cvetja v jeseni. V skoraj šestih desetletjih je ustvarila več kot dvesto vlog. Še decembra lani je v pogovoru za 24ur Fokus izrazila željo po vrnitvi na oder.

Marca je pri 64 letih umrl Alojz Ihan, zdravnik, imunolog, profesor in književnik. Med epidemijo covida-19 je javnosti pojasnjeval delovanje imunskega sistema, širjenje okužb in pomen cepljenja. Pisal je tudi pesmi, romane in eseje. V Delu so objavili približno šeststo njegovih kolumn, pri katerih je vztrajal, da ostanejo prosto dostopne čim širšemu krogu bralcev.

Aprila se je pri 89 letih poslovil Anton Bebler, politolog, obramboslovec, profesor in diplomat. Po osamosvojitvi je Slovenijo zastopal pri Združenih narodih v Ženevi, leta 2002 pa kandidiral za predsednika republike. Raziskoval je mednarodne odnose in varnost, povezan pa je bil tudi z glasbo: med letoma 1997 in 2007 je predsedoval Kulturnemu društvu Slovenski oktet.

Avgusta je pri 80 letih umrl Slavko Pregl, avtor mladinskih del Geniji v kratkih hlačah, Odprava zelenega zmaja in Priročnik za klatenje. Po izobrazbi ekonomist je deloval tudi kot urednik in založnik. Vodil je Društvo slovenskih pisateljev ter bil prvi direktor Javne agencije za knjigo. Njegova dela so bila prevedena v številne jezike.

Februarja je umrl Boris Frlec, kemik, univerzitetni profesor in nekdanji zunanji minister. Med letoma 1975 in 1984 je vodil Institut Jožef Stefan, pozneje pa se posvetil diplomaciji. Zunanje ministrstvo je vodil med letoma 1997 in 2000, v obdobju približevanja Evropski uniji in Natu. Leta 2025 je prejel priznanje za življenjsko delo v diplomaciji.

Januarja se je v 59. letu starosti poslovila Nataša Bokal, nekdanja alpska smučarka in svetovna podprvakinja v slalomu iz leta 1991. Istega leta je zmagala na slalomu svetovnega pokala v Kranjski Gori. Za samostojno Slovenijo je nastopila na treh olimpijskih igrah, po koncu tekmovalne kariere leta 2003 pa se je posvetila trenerstvu.

Februarja je dober mesec pred 90. rojstnim dnem umrl Miroslav Košuta, pesnik, dramatik, prevajalec in pisec besedil za popevke. V Križu pri Trstu rojeni ustvarjalec je velik del življenja namenil slovenski besedi v zamejstvu. Vodil je Slovensko stalno gledališče v Trstu, pisal tudi za otroke in za svoj opus prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Umrli tudi šahovski velemojster, režiser, plavalec …
Februarja je umrl Bruno Parma, šahovski velemojster, svetovni mladinski prvak iz leta 1961 in prvi selektor slovenske šahovske reprezentance. Maja se je poslovil Bogdan Novak, pisatelj in novinar, avtor dvanajstdelne družinske sage Lipa zelenela je ter mladinske zbirke Zvesti prijatelji.
Avgusta je umrl Mile Korun, gledališki režiser in dolgoletni profesor, ki je pomembno zaznamoval sodobno slovensko gledališče, tudi z uprizoritvami Cankarjevih del. Istega meseca se je poslovil Matjaž Koželj, plavalni olimpijec iz Barcelone in dobitnik bronaste medalje na evropskem prvenstvu leta 1989 v disciplini 200 metrov delfin. Konec avgusta je umrl Boštjan Beltram – Berto, ustanovni član, kitarist in soavtor glasbe skupine Elvis Jackson, s katero je nastopal doma in po Evropi.
Septembra se je poslovila Lidija Kodrič, pevka slovenske popevke, znana tudi po skladbah Neizpeta melodija in Ti si moj pravi človek. Oktobra je v 102. letu življenja umrl Karel Zelenko, v Celju rojeni slikar, grafik, ilustrator in keramik, ki je ustvarjal več kot osem desetletij.





