Kako poskrbeti za domače ljubljenčke?

05. 06. 2013 15:11

Zgodnje poletje je čas, ko je našim domačim živalim potrebno nameniti še posebno pozornost. Glede na to, da so dnevi vedno toplejši, je potrebno poskrbeti za dovolj vode in primerno prehrano, živali z daljšo dlako pa zahtevajo dodatno nego.

Poleg tega je to čas, ko so zavetišča in društva za zaščito živali še posebej aktivna, saj v naravi kar mrgoli zavrženih mladičev. Poznavalci živali v tem kontekstu še posebej opozarjajo na pomen kastracije in sterilizacije, prav tako pa ne smemo pozabiti na cepljenje. Po nekaj nasvetov smo se zatekli tudi v Veterinarski center Kropec, kjer nam je z nasveti pomagal veterinar Matija Čakš.

CEPLJENJE

Cepljenje je vnos cepiva v organizem z namenom preprečevanja nastanka nalezljivih bolezni. Cepivo deluje tako, da imunski sistem vzpodbudi k tvorjenju obrambnih celic, ki organizem ščitijo pred določenimi virusi.

Pri pasjih mladičkih se opravi prvo cepljenje pri starosti dveh mesecev, nato pa ga je potrebno ponoviti še dvakrat v času enega leta. Človekov najboljši prijatelj je za nekatere kužne bolezni namreč najbolj dovzeten v prvih mesecih svojega življenja.

Po vsej Sloveniji se vsako leto na začetku pomladi organizira cepljenje psov, ki pa ga lahko opravite tudi pri veterinarju. Pri nas za vse pse, starejše od treh mesecev, velja  vsakoletno obvezno cepljenje proti steklini, ob cepljenju pa strokovnjaki psa tudi pregledajo in po potrebi opravijo manjši posege. Cepljenje proti steklini po predpisu VURS-a znaša 31,42 evra.

Pse se z osnovnim cepivom cepi tudi proti petim nalezljivim boleznim. Gre za pasjo kugo, kužni kašelj, kužni hepatitis, parvovirozo in laptostirozo. To cepljenje načeloma ni obvezno, vendar ga veterinarji priporočajo zaradi varovanja zdravja vaših domačih ljubljenčkov.

Prav tako kot pse, lahko tudi mačke zaščitimo pred številnimi boleznimi s cepljenjem. V njihovem primeru med najbolj nevarne mačje bolezni spadajo mačja kuga, mačja levkoza, mačji aids, respiratorni sindrom in steklina. Cepljenje proti steklini pri mačkah (za razliko od psov) ni zakonsko obvezno, razen v primeru, ko želimo z njimi odpotovati izven naše države. Kljub temu pa strokovnjaki priporočajo cepljenje proti steklini za mačke, ki živijo blizu gozda. Veterinar Matija Čakš v tem kontekstu poudarja, da se zlasti mačja kuga kot prenosljiva bolezen prenaša preko sline in krvi, zaradi česar moramo nameniti dodatno pozornost morebitnemu potepanju mačk.

Za mačke obstajajo različna cepiva; tako so na voljo kombinirano cepivo proti mačji kugi in respiratornemu sindromu, cepivo proti levkozi, cepivo proti steklini in cepivo proti FIV. Mačkam s cepivom v organizem vbrizgamo oslabljen ali mrtev virus, proti kateremu se mora boriti s ciljem, da razvije ustrezna protitelesa, ki jo kasneje ščitijo.

Pred cepljenjem je potrebno zagotoviti, da je mačka zdrava in brez zajedavcev.

Mačke s kombiniranim cepivom proti mačji kugi in prehladu prvič cepimo pri starosti osmih tednov, dva tedna kasneje pa sledi še cepljenje proti levkozi. Ponovno cepljenje mačke sledi pri starosti 12 tednov s kombiniranim cepivom, čez dva tedna pa je potrebno ponoviti še cepljenje proti levkozi. Cepljenje proti steklini se izvaja pri starosti 16 tednov.

KASTRACIJA/STERILIZACIJA

V spomladanskem času vsa društva za zaščito živali in zavetišča opozarjajo o pomembnosti kastracije in sterilizacije. Na ulicah se namreč kar naenkrat znajde kopica zavrženih mladičkov, ki jim v veliki meri ni več pomoči. Zato sta oba posega močno priporočljiva.

V primeru kastracije in sterilizacije gre za preprosta operativna posega, med katerima se kirurško odstranijo spolne žleze oz. testisi pri samcih. S posegom se trajno prepreči oploditvena sposobnost živali, prav tako pa s sabo prinaša številne pozitivne lastnosti in le nekaj negativnih. V primeru kastracije lahko tako preprečimo številne poškodbe in znake agresivnega vedenja, ki jih samci kažejo v času gonitve. Prav tako se izognemo tudi neprijetnemu markiranju z urinom, pri čemer samci označujejo svoj teritorij, kastrirane oz. sterilizirane mačke pa so tudi boljše lovke.

Kastracija prinaša številne prednosti tudi z zdravstvenega vidika, saj preprečuje bolezni prostate in cirkumanalnih žlez. Kastrirane živali so bolj vodljive in jih je enostavneje vzgajati, poleg tega pa lahko s kastracijo preprečimo ogromno nezaželenih brejosti in zmanjšamo število zapuščenih mladičev. Glede na vse pozitivne lastnosti pa Matija Čakš opozarja, da moramo biti pri kastriranih (pa tudi steriliziranih) živalih pozorni na prehrano, saj so nagnjene k debelosti.

Najprimernejši čas za kastracijo je pri starosti šestih mesecev, ko žival spolno dozori. Poseg je možno opraviti tudi kasneje, vendar se v tem primeru delno ohrani spolno nagon, hkrati pa se poveča tudi možnost rakavih tvorb na spolnih žlezah.

Kastracija je kirurški poseg, ki poteka v splošni narkozi. Pred posegom mora biti žival 12 ur tešča, poleg tega pa mora pred posegom veterinar opraviti tudi temeljit kliničen pregled.

Sterilizacija je kirurška odstranitev jajčnikov iz trebušne votline živali. Poseg s seboj prinaša trajno in učinkovito preprečitev pojavljanja spolnega ciklusa pri živali, s tem pa se prepreči tudi potencialna nezaželena brejost. Poseg se opravi v splošni anesteziji, ki pri psicah traja od pol do ene ure, pri mački pa okoli 20 minut.

Če se sterilizacija opravi dovolj zgodaj, se s tem zmanjša verjetnost tumorjev na mlečni žlezi, poleg tega pa se zmanjša tudi verjetnost gnojnega vnetja maternice. S sterilizacijo lahko preprečimo pojav piometre in prenos genetsko in spolno prenosljivih bolezni, s posegom pa se zmanjša tudi izguba dlake, ki se sicer pojavlja med gonitvijo in po kotitvi.

Prav tako kot pri kastriranih živalih, moramo tudi pri steriliziranih živalih nameniti dodatno pozornost prehrani, pri psicah pa je v redkih primerih možna inkontinenca urina, ki pa se načeloma lahko ozdravi.

Nagon pa še vedno ostaja močan pri živalih, ki niso kastrirane oz. sterilizirane, zaradi česar veterinar Matija Čakš priporoča, da takšno žival v času paritve zapremo v pesjak, garažo ali hišo. Obstajajo tudi moderni načini zapiranja živali, kot so električni pastir, vendar gre po mnenju veterinarja za nehumane pristope. Kljub temu pa lahko iz tujine naročimo hormonske tablete, ki pri psicah v času parjenja preprečujejo izločanje hormona estrogena in posledično gonitev, a tovrstno zdravljenje v Sloveniji še ni registrirano.

PREHRANA

Glede na temperaturne in okoljske spremembe, ki jih s seboj prinaša pomlad, moramo dodatno pozornost nameniti prehranjevanju živali. Po besedah Matije Čakša iz Veterinarskega centra Kropec žival glede prehrane funkcionira podobno kot človek. Pozimi nam bolj ustreza močna hrana, poleti pa tako nam, kot tudi živalim ne ustreza težka prehrana. V tem obdobju tako živalim ne pripravljamo mastnega mesa ali težkih testenin, temveč navadno lahko hrano, kot so na primer briketi. Poleg tega podobno kot ljudje tudi živali v toplem obdobju potrebujejo veliko vode, vsa hrana pa mora biti sveža. Iz tega razloga se živali nastavlja hrana tudi samo enkrat ali dvakrat na dan, saj se kuhana hrana v vročini zelo hitro pokvari.

NEGA

V prehodnem obdobju domačim ljubljenčkom izpada odmrla dlaka, ki pomaga pri uravnavanju telesne temperature, zaradi česar jo je potrebno dobro negovati, da ne pride do termičnega šoka. Žival je tako potrebno redno umivati in česati, kljub temu pa s kopanjem ne gre pretiravati, saj s šamponom kožo razmastimo, jo naredimo bolj bazično in zmanjšamo njeno obrambno sposobnost.

Veterinar Matija Čakš opozarja tudi za oskrbo zunanjih in notranjih zajedavcev, kot so klopi in bolhe. Najboljša zaščita proti klopom in bolham je ovratnica (poleg pršil in kapljic, ki jih nanesemo na zatilje), pri bolhah pa moramo biti pozorni tudi na dejstvo, da ni dovolj, če jih preženemo le iz živali, marveč tudi  iz prostorov, kjer se žival zadržuje. Klope je najlažje odstraniti s plastično pinceto, ki jo lahko kupite pri veterinarju. Pri zajedavcih tako kot za večino stvari velja, da jih je bolje preprečiti kot zdraviti, zaradi česar je še posebej pomembno, da spomladi in zgodaj poleti namenimo dodatno pozornost kožuščkom svojih domačih ljubljenčkov.

Tina Ožvald

Oznake: , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
177 queries in 0,585 seconds.