NIJZ Celje predstavil usmeritve in novosti za leto 2020


Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje sta vodji strokovnih področij za nalezljive in nenalezljive bolezni predstavili rezultate zaključenih nalog in programov v letu 2019 ter napovedali delovne usmeritve za letos.

V epidemiološki dejavnosti so aktualne nekatere novosti na področju rednega cepljenja dojenčkov in preventivnega cepljenja za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom ter antirabične obravnave. Na področju nenalezljivih bolezni pa se bodo tudi v letu 2020 poglobili v naloge, usmerjene v izboljševanje skrbi za duševno zdravje otrok, mladostnikov in odraslih.

Posebej se bodo angažirali pri vzpostavljanju centrov za duševno zdravje na Celjskem ter nadaljnji podpori novo vzpostavljenim centrom za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih. Ena stalnih nalog strokovnjakov javnega zdravja, ki v celjski regiji ohranjajo več kot 90-letno tradicijo načrtne skrbi za javno zdravje, je usmerjena v spodbujanje zdravega življenjskega sloga in preprečevanje raka.

Eden od rakov, ki ga lahko učinkovito preprečujemo s preventivnim cepljenjem, je rak materničnega vratu. Če je ženska cepljena proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV) in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za rakom materničnega vratu, izjemno majhna.

Po besedah prim. dr. Alenke Trop Skaza, predstojnice Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je bila v celjski regiji v šolskem letu 2018/2019 precepljenost deklic v 6. razredu osnovne šole proti okužbi s HPV približno 10 odstotkov višja od slovenskega povprečja in je znašala 69,4 odstotka.

Delo na področju informiranja in izobraževanja o nacionalnih preventivnih programih za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu, dojke, debelega črevesa in danke se odvija v programih Zora, Dora in Svit.

Med občinami v regiji je bila po zadnjih podatkih v polletju 2019 najvišja odzivnost v program Svit na Polzeli in v Gornjem Gradu, najnižja pa v Dobju in Bistrici ob Sotli. Sicer pa se celotna regija po odzivnosti uvršča v slovensko povprečje (odzivnost v regiji 64,8, v Sloveniji 65,4).

Poudarek na omogočanju večje dostopnosti do storitev na področju krepitve zdravja in reševanja duševnih stisk

Po besedah prim. Nuše Konec Juričič, vodje področja za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje NIJZ, bo njihovo delo letos vezano na nadaljevanje javnozdravstvenih nalog, povezanih z delovanjem novih centrov za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih (v letu 2019 je bilo na novo ustanovljenih pet, in sicer v zdravstvenih domovih Brežice, Slovenske Konjice, Šentjur, Velenje in Žalec, medtem ko centra v Celju in Sevnici delujeta že več let).

Letos bodo v Območni enoti Celje NIJZ nadaljevali dejavnosti v podporo implementaciji nacionalnega programa za duševno zdravje ter podpirali vzpostavljanje novih centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centrov za odrasle. V celjski regiji smo v letu 2019 dobili prva dva centra, in sicer je bil pod okriljem Zdravstvenega doma Sevnica ustanovljen Center za duševno zdravje odraslih Posavje, pod okriljem Zdravstvenega doma Celje pa Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

V Celju so že lani pričeli z vzpostavljanjem centra za duševno zdravje odraslih, v Velenju pa z vzpostavljanjem obeh centrov – enega za otroke in mladostnike, drugega za odrasle.

Eden ključnih ciljev je vzpostavitev in kadrovsko polna zasedenost vseh predvidenih centrov za duševno zdravje v Sloveniji, s čimer bo vsem prebivalcem enako dostopna pravočasna in ustrezna strokovna obravnava. V Celju je bila sicer že pred 10 leti ustanovljena svetovalnica za psihološko prvo pomoč Tu smo zate (brezplačen dostop do strokovne pomoči, tel. št. za naročanje 031 778 772), pred 19 leti pa spletna svetovalnica za mlade www.tosemjaz.net (javen, hiter, anonimen dostop do strokovnega nasveta).

Epidemiološka dejavnost: novosti na področju cepljenja in v antirabični obravnavi

Eden od vitalnih stebrov organizirane skrbi za javno zdravje je vzpostavljen na področju nalezljivih bolezni. V letu 2019 so v epidemiološki ambulanti Območne enote Celje NIJZ opravili 7.480 cepljenj proti različnim nalezljivim boleznim.

Aktualne spremembe in novosti s področja cepljenja:

  • Prva novost se nanaša na cepljenje dojenčkov v letu 2020 v okviru rednega cepljenja. Po novem bodo dojenčki, ki dopolnijo tri mesece starosti, cepljeni s šestvalentnim cepivom (cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence B, otroški paralizi in hepatitisu B). Slednje je nadomestilo petvalentno cepivo, ki ni vsebovalo zaščite proti hepatitisu B. Odzivnost na obvezna cepljenja v celjski regiji je po epidemiološki oceni dobra in je nad državnim povprečjem.
  • Druga večja sprememba se je odvila na področju sistemskega urejanja cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). Leto 2019 je bilo prvo, v katerem je bilo omogočeno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) s tremi odmerki cepiva v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer za triletne otroke, rojene 2016, in 49-letne odrasle, rojene 1970. V letu 2020 je cepljenje možno za vse lanske »zamudnike« in dostopno vsem, ki v bodo v 2020 stari tri oziroma 49 let.

Večje spremembe, ki so bile implementirane že leta 2017, a so še vedno manj poznane:

  • Slovenijo smo v letu 2016 razglasili za državo brez stekline. V luči tega dejstva na antirabično obravnavo zaradi ogroženosti glede stekline ni več potrebno napotiti poškodovane osebe, ki jo je v Sloveniji poškodovala domača ali divja žival, ki je sesalec in je šlo za izzvan ugriz. Na obravnavo je potrebno napotiti osebo oz. kontaktirati epidemiologa, v primeru poškodbe v državah, v katerih steklina ni izkoreninjena, pri neizzvanih ugrizih brez razloga, če gre za ugriz netopirja ali za stik s tekočino vabe, ki vsebuje oslabljen virus stekline. Leto 2019 je bilo tudi zadnje leto, ko so v Sloveniji vabe za cepljenje lisic polagali s pomočjo letal. Ponekod umanjka odgovorno ravnanje lastnikov psov, med drugim tudi poznavanje informacij o nujnosti spiranja ugrizne rane pod tekočo vodo z uporabo milnice ter o preprečevanju stikov z vabami za cepljenje lisic. Ob vsakem ugrizu pa moramo preveriti zaščito proti tetanusu.

vir: NIJZ Celje