Ulične e-zbiralnike za stare elektronske aparate in baterije najdete v 12 občinah naše regije

11. 06. 2020 00:56
Ulični e-zbiralnik na ekološkem otoku na Goriški ulici v Celju

Od septembra 2016 in vse do danes se je v 43 uličnih e-zbiralnikih na Celjskem nabralo za skoraj 67 ton odpadne električne in elektronske opreme ter baterij. Zabojnike je postavila družba Zeos v sklopu projekta Life – Gospodarjenje z e-odpadki in v sodelovanju z občinami in družbo Simbio.

E-odpadki so posebni odpadki, ki zaradi vsebnosti težkih kovin in drugih nevarnih snovi ne sodijo med mešane komunalne odpadke, zato jih je potrebno ločeno zbirati in oddati na posebna mesta.  Ta vrsta odpadkov sodi med najhitreje rastoče vrste odpadkov. Možnosti za njihovo oddajo je danes že veliko in ena izmed njih je tudi ulični zbiralnik. Širom države jih je postavljenih že 670, večinoma pa stojijo na večjih ekoloških otokih. Še posebej mali aparati in baterije se zaradi svoje majhnosti velikokrat znajdejo med mešanimi odpadki, ulični zbiralniki pa marsikaterega izmed njih uspešno prestrežejo in poskrbijo za pravilno obdelavo. Postavljeni so v organizaciji družbe ZEOS, d.o.o., v sklopu projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki pod sloganom E-cikliraj, ki je sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor RS. V Sloveniji smo v sklopu te mreže zbrali že dobrih 976 ton tovrstnih odpadkov. Njihove lokacije lahko najdete na spletnem zemljevidu na www.stariaparati.si.

Sivozeleni ulični zbiralniki stojijo od jeseni 2016 tudi v občinah Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Polzela, Prebold, Šentjur, Štore, Tabor, Vojnik, Vransko in Žalec. Namenjeni so oddaji odsluženih baterij in drobnih e-odpadkov, kot so mobilni telefoni, ure, tipkovnice, miške, radijski sprejemniki, mali kuhinjski aparati ….  V teh uličnih zbiralnikih se je od njihove postavitve zbralo že 66,6 ton malih aparatov in odpadnih baterij.

Po čem prepoznamo odpadek, ki ga moramo odvreči v za to določena mesta?

Odpadno električno in elektronsko opremo prepoznamo po znaku – prečrtanem smetnjaku, ki mora biti neizbrisljivo natisnjen na električni in elektronski opremi ali vsaj na njeni embalaži.

Zakaj OEEO predstavlja nevaren odpadek in s tem škodo naravi in ljudem?

Odlaganje tovrstnih odpadkov na nepravem mestu lahko povzroči onesnaževanje tal s strupenimi snovmi, ki škodujejo okolju, ljudem in živalim, po drugi strani pa dragocene surovine, ki se nahajajo znotraj opreme, za vedno izgubimo. Med OEEO sodijo tako hladilniki in sesalniki kot sijalke in žepni kalkulatorji. Vsebuje mnogo okolju nevarnih snovi, kot so svinec, kadmij, živo srebro in klorofluoroogljiki.

Vendar ne gre samo za nevarne snovi. V odpadni električni in elektronski opremi se nahajajo tudi pomembne surovine − milijon mobilnih telefonov npr. vsebuje 250 kilogramov srebra, 24 kilogramov zlata in po 9 kilogramov paladija in bakra. Kar 90 odstotkov teh surovin je namreč možno reciklirati.

Kaj se zgodi z OEEO, ko jo gospodinjstva oddajo v zbirna mesta?

Vsi zbrani e-odpadki in odpadne baterije, ki se zberejo v zbiralnicah na eko otokih ali v zbirnih centrih, se predajo pooblaščenih družbam za prevzem tovrstnih odpadkov. Te odpadke razstavijo, obdelajo in reciklirajo, neuporabne komponente pa varno odstranijo. Obdelava se vrši v Sloveniji za tiste skupine e-odpadkov, za katere tu obstaja ustrezna tehnologija. Tako se odstranijo ohišja, kabli, steklo, plastika, tonerji, baterije, elektromotorji, kondenzatorji, tiskana vezja itd.

Kam vse se lahko odda OEEO? 

Manjše dimenzije e-odpadkov se torej lahko odda v ulične zbiralnike za zbiranje elektronske opreme, ki so postavljeni na nekaterih eko otokih, ali pa v času akcije zbiranja nevarnih odpadkov na terenu, ki poteka običajno na našem območju dvakrat letno, spomladi (letos te zaradi epidemije ni bilo) in jeseni. Večje kose OEEO, kot so hladilniki, televizije ipd., pa lahko občani pripeljejo v svoj najbližji zbirni center. Povezava do  seznama e-zbiralnikov najdete TUKAJ.

Oznake: , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
174 queries in 1,477 seconds.