Iz celjskega hokejskega tabora so po koncu sezone na vodstvo svoje krovne organizacije naslovili pismo, ki si ga lahko v nadaljevanju v celoti preberete.
Odprto pismo mojemu predsedniku Rakovcu, Hokejska zveza Slovenije
Verjemite, to pisanje nima osnove v tem, da se hokejskemu klubu ECE Celje ni uspelo uvrstiti v finale državnega prvenstva.
Štiri leta sem imel priložnost od blizu spoznavati delovanje HZS, ki jo vodite. Na mojo žalost sem spoznal veliko več slabega kot dobrega. V tem pismu ne bom govoril o številu aktivnih hokejistov ter o uspehih mlajših selekcij na svetovnih prvenstvih. To so vsem znani podatki.
Ne bi vam rad vzel preveč časa, vendar bi vas kljub temu rad opozoril na nekaj dejstev. Gre za dejstva, ki jih skušajo prikriti oziroma razvrednotiti njihovo resnično težo. Mogoče Vam kdaj pomaga.
Hokej v Celju bo v naslednji sezoni praznoval svojih (več ali manj) uspešnih sedemdeset let. Pred štirimi leti smo v Celju z optimizmom začeli novo hokejsko zgodbo. A nam ni lahko. Navajeni smo že, da smo na obrobju hokejskega dogajanja in pač igramo hokej, ko imamo za to pogoje. Kakšen je odnos HZS do celjskega hokeja rajši ne bi razpravljal, saj že vaša dejanja sama o tem povsem nazorno govorijo.
Mimogrede; V Celju ste bili v zadnjih štirih letih samo enkrat.
Torej, zakaj nam ni lahko?
Slovenski hokej nima svojega državnega prvenstva. Če se kdo trudi razložiti drugače, mora vložiti veliko napora in potrpljenja, da nekomu, ki je samo povprečen poznavalec, to razloži. Pred tremi leti je v INL igralo šest ekip, lani pet, letos pa samo tri. Vaš odgovor na te očitke je, da se vsak klub sam odloča v katerem tekmovanju bo sodeloval.
Tri leta nazaj je bilo poudarjeno, kako je HZS enakovredna ostalim zvezam. Letos izgleda vse drugače …
Predstavniki HZS se ne udeležujejo sestankov. Cena sojenja se spreminja in povečuje povsem nelogično tudi za slovenske sodnike. Avstrijski klubi v INL si lahko to privoščijo saj imajo do štirikrat večje proračune kot mi. Čeprav v Avstriji vlagajo v hokej 40 x več kot mi, jim ne bi smeli čisto predati pobude. Čeprav jih zaenkrat v članski selekciji še premagujemo se poraja vprašanje, kako dolgo bo to še trajalo glede na razmere?
Pravilniki HZS so nedorečeni in upoštevanje le teh dejansko meji na regularnost tekmovanja. Primer:
Če tehnični delegat HZS ugotovi po svoji službeni dolžnosti, da je v ekipi nastopil igralec, ki ni imel pravice nastopiti, kaznuje klub in igralca po disciplinskem postopku. Oškodovanega kluba o tem ne obvesti in le ta izgubi možnost pritožbe, saj zamudi pritožbeni rok. Disciplinske kazni za klub, ki je kršil pravila, pa so zelo mile. Drug pravilnik predvideva registracijo tekme s 5:0, v postopkih legitimacije igralca s strani gostujoče ekipe. Lepo vas prosim, tehnični direktor po službeni dolžnosti pa nima možnosti poseči po takšni kazni, ker je disciplinski postopek ne predvideva.
Ker smo zamudili pritožbeni rok po disciplinskem postopku, smo poizkušali poiskati razlago na Nadzornem odboru HZS, ki je po statuti odgovoren za delovanje organov HZS.
Žal do danes, po dobrih štirih mesecih nismo dobili nobenega odgovora.
Na omenjeni tekmi je nastopil igralec – vratar z dvojno licenco, ki ni imel pravice nastopiti. Brez njega ekipa ne bi mogla nastopiti saj poznamo pravilo minimalno 10+2 igralca.
Na naše opozorilo vaš sodelavec pove, da ta igralec ni vplival na potek tekme!!???
Mimo grede Slavija je igrala 8+2, 7+2, brez kakršnega koli ukrepanja – lani spremenjena farm pravila za Slavijo. Vaši sodelavci z neverjetno lahkoto zagovarjajo spreminjanje pravil.
Pa smo prišli do dvojnih licenc, ko se pokaže, da Olimpija daje igralce Slaviji praviloma samo za tekme proti Jesenicam, Celju, in Kapfenbergu.
To se zgodi tudi takrat, ko sta igralna dneva v EBEL petek in nedelja, INL pa sobota. Ne rabite preverjati, vprašajte na Olimpiji.
Kako si Vi razlagate ta pravila?
V letošnji sezoni smo se pritožili na sojenje na eni tekmi, plačali 300 evrov vendar se več kot dva meseca ni nič zgodilo. Ko smo zahtevali nazaj plačano kavcijo za pritožbo so nam z avstrijske zveze odgovorili isti dan, da je sicer sodniška napaka mogoča, ampak sodnik med tekmo nima možnosti pogledati posnetka, zato se vloga zavrača.
Naša pravila pa pravijo, da je video posnetek dokazni material!?
Še enkrat verjemite, ni nam lahko.
Poglejte si prosim postavo sodniške četvorke na prvi tekmi DP na Jesenicah in njihovo rangiranje, če sploh obstaja. Klubi tega vpogleda nimamo. Pa še to, da ne bo pomote, to tekmo smo zmagali.
V lanskem prvenstvu za člane ni bilo tekme za tretje mesto, letos je bila ena, ne upam pomisliti koliko jih bo drugo leto.
Letos je neka mlajša selekcija, mogoče U 14, igrala tekmo poražencev – poražencev, v končnici, za sedmo mesto, vaš uslužbenec s HZS razlaga, da so se klubi tako odločili.
In še zmagovalna: ko igralec ene ekipe isti večer igra v Avstriji in Franciji, pa avstrijska zveza in klub odgovorita, da je šlo za napako s številkami.
Koliko napak si lahko privoščijo nekateri. V DP smo začeli igrati hokej v urah ljubljanskega NHL- la, zopet ista ekipa, ki pač ni računala na tretjo tekmo v polfinalu DP, koliko nepotrebnih izgovorov in tudi slabe volje na HZS.
Da končam, želim vam še obilo uspehov pri razvoju slovenskega hokeja in vodenju HZS.
A veste, kaj mi je nekdo rekel, ko sem mu povedal te zgodbe in dobro pozna slovenski hokej? “Ne se sekirat, to se je dogajalo že prej!” S tem se žal ne morem strinjati!
Na skupščini HZS sem bi samo enkrat v štirih letih. Ali veste zakaj? Bilo je veliko strahu pred glasovanjem, zgolj za ohranitev položajev.
Če ste si vzeli čas in prebrali pismo se vam zahvaljujem za vaš trud. Sprejmite ga kot moj poskus za izboljšanje situacije v slovenskem hokeju. Nekaterim nam pač ni vseeno.
Ne pričakujem odgovora, zato vam ni potrebno tratiti časa s pisanjem.
Hokejski klub ECE Celje
Sandi Sendelbah
