V mesecu avgustu, ki ga zaznamuje tudi mednarodni dan mladih, se v ospredje postavljajo vprašanja o položaju mladih v Sloveniji in njihovem pogledu na prihodnost. Mladi danes odraščajo v času številnih družbenih in ekonomskih izzivov, ki vplivajo na njihovo osamosvajanje, vstop na trg dela, duševno zdravje in občutek varnosti.
Čeprav so mladi izobraženi, ustvarjalni, pripravljeni sodelovati in se povezovati, se vse pogosteje srečujejo z občutkom negotovosti, saj dostop do stabilne zaposlitve, dostojnega plačila in primernega stanovanja zanje ni več samoumeven. Zato je toliko pomembneje, da kot družba razmišljamo o pogojih, ki jih mladim ponujamo za varen prehod v odraslost. Mladi niso homogena skupina, vendar jih povezujejo podobni izzivi: prehod iz izobraževanja na trg dela, iskanje prve zaposlitve, reševanje stanovanjskega vprašanja, skrb za duševno zdravje in želja po večji vključenosti v odločitve, ki vplivajo na njihovo življenje. Pri tem se vse bolj kaže, da prihodnosti mladih ni mogoče obravnavati ločeno od vprašanj dela in dostojnih življenjskih pogojev.
Pomemben del negotovosti mladih je povezan tudi s trgom dela. Mladi v Sloveniji prve delovne izkušnje pogosto pridobivajo prek študentskega dela, kratkotrajnih pogodb, občasnih del ali drugih manj varnih oblik dela. Takšne izkušnje so lahko pomemben korak pri pridobivanju znanja in samostojnosti, vendar lahko v primeru nejasnih pogojev, nizkega plačila, pomanjkanja pravic ali odsotnosti varnosti vodijo tudi v prekarne oblike dela. Prekarnost se zato ne kaže le v obliki pogodbe, temveč tudi v občutku negotovosti, nepredvidljivih prihodkih, oteženem načrtovanju prihodnosti in pomanjkanju socialne varnosti.
Prav zato je pomembno, da mladi razumejo, kaj posamezna oblika dela pomeni za njihove pravice, plačilo, socialno varnost in dolgoročni položaj na trgu dela. Mnogi se s prekarnostjo srečajo že zelo zgodaj, vendar je ne prepoznajo vedno kot sistemski problem. Negotove delovne razmere lahko sprejmejo kot nekaj običajnega, še posebej, če gre za prvo zaposlitev ali prvo izkušnjo z delom. Vendar dostojno delo ne pomeni le možnosti dostojnega zaslužka, temveč tudi jasne pogoje, spoštljiv odnos, varnost, možnost razvoja in pravico do zasebnega življenja ter počitka.
Pogled mladih v prihodnost zato ni nujno pesimističen, je pa zaznamovan z vprašanjem, ali jim bo družba omogočila pogoje za varno, samostojno in dostojno življenje. »Prekarnost ni osebna težava mladih, temveč širši družbeni izziv, ki ga moramo nasloviti z ozaveščanjem, informiranjem in ustvarjanjem dostojnih pogojev za delo,« pa je izpostavila vodja projekta Lane Uršič.
V Celjskem mladinskem centru mlade v okviru projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih ozaveščajo o pravicah, različnih oblikah dela, prekarnosti in pomenu dostojnega dela. S projektom želijo mladim približati informacije, ki jih potrebujejo za bolj samozavesten in varen vstop na trg dela, ter jim ponuditi prostor za vprašanja, pogovor in razmislek o lastni prihodnosti.
