Čim se tlak celjskih ulic segreje nad letno povprečje, že lahko ugotovimo veliko kulturno sušo, ki jo ublaži (le tu in tam) osamljena kulturna prireditev. Svoj čas smo imeli letne grajske igre, koncerte v mestnem parku in ne nazadnje predstave na prostem v Trnovljah. Vsega tega pa v zadnjih letih ni več.
Nekoliko se potrudimo le ob občinskem prazniku, kaj drugega pa nikomur več ne krade poletnih počitnic. Pa še ob teh prireditvah imamo velike težav«. Kje so vzroki?
Celjsko regionalno kulturno središče postane v teh mesecih samo še spremljevalec vseh okoliških kulturnih dogodkov. Omenimo naj samo loške poletne prireditve. Odkod jim pogum, entuziazem, denar? Denar ni vse! Tu je peščica ljudi, ki jim ni žal poletnih počitnic. Še so ljudje, ki se žrtvujejo za kulturno življenje sovaščanov! V mestu nam kaj takega skoraj ne pade na misel! Eden izmed vzrokov je prav gotovo neenotno kulturno delo in zato tudi propade marsikatero osamljeno prizadevanje.
Naj bo kakor koli, nekaj bo treba v prihodnjem letu storiti. Celjska občina konec koncev daje relativno veliko za kulturne dejavnosti — predvsem za profesionalne. Prireditve pa se skoncentrirajo v glavnem na jesenko-zimsko sezono, dobršen del leta pa ostane nepokrit. Pogodbe, s katerimi se pri Kulturni skupnosti vežejo uporabniki sredstev, bi morale prav gotovo nalagati tudi tovrstne obveznosti. Realne možnosti vidimo v ustanovitvi enotnega telesa za prirejanje poletnih kulturnih prireditev, ki bi ga sestavljali predstavniki Kulturne skupnosti, Občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij, Turističnega društva in vseh tistih, ki se na tem področju preizkušajo kot organizatorji.
Tudi Trnoveljčani so pripravljeni ponovno oživeti svoje letne igre, ne morejo pa jih pripravljati izključno na lasten riziko in brez podpore. Iste predstave bi lahko gledali tudi na celjskem drsališču, zlasti, ko bo le-to pokrito. Program svojih prireditev bodo v prihodnji sezoni predložili Kulturni skupnosti in Občinskemu svetu ZKPO.
Celjski tednik, 16. 8. 1973
