Ljubečna ni znana samo po industriji keramičnih, kislinoodpomih in opečnih izdelkov ampak tudi po ročnem izdelovanju opeke. Pred prvo vojno se je z ročnim izdelovanjem zidne in strešne opeke ukvarjalo 54 lastnikov »cigonc«.
Po drugi vojni se je s to obrtjo ukvarjalo iz leta v leto manj prebivalcev Ljubečne. V šestdesetih letih je bilo še dvajset poljskih opekamic, ki so izdelale skoraj milijon zidakov in strešnikov. V zadnjih letih pa še le dva vztrajata pri izdelovanju sicer nadvse iskanega ročnega zidaka. Vedno manj pa je tudi tistih, ki vedo, kako se izdela ročna opeka. Zato je pohvalna odločitev delovne organizacije Ljubečna, da podpira ohranjanje izdelovanja kot etnografsko zanimivost. Tako vsako leto ob pomoči te delovne organizacije pripravijo »ciglarski praznik« na katerem prikažejo izdelovanje ročnega zidaka in strešnika obenem pa številnim gledalcem povedo še marsikaj zanimivega o običajih, ki so povezani s to izumirajočo obrtjo. Na posnetku vidimo izdelovanje ročnega zidaka.
Pri izdelavi tega sodelujejo kar štirje. Prvi pripravi glino, drugi jo pripelje, tretji oblikuje zidak, četrti (ponavadi ženska) pa ga »odnaša« sušit na zato pripravljen prostor.
Preden je opeka posušena in pripravljena za žganje »vzame« izdelovalcem še veliko dela. Treba jo je namreč še zložiti v pakete, da dobijo prostor za drugo. Potem, najpogosteje v jesenskih mesecih, jo zvozijo v »pečnico«, kjer jo več dni žgo. Šele po nekajdnevnem ohlajanju je godna za prodajo. Včasih pa so seveda kupci neučakani in naložijo še kar vročo. Pravijo, da je ročni zidak najboljši za izdelavo krušnih peči in za oblogo kaminov.
Novi tednik, 1. 9. 1983
