Delovni kolektiv Tovarne perila se ne strinja s sklepom Sveta za gospodarstvo MLO Celje o preselitvi njihovega podjetja


V našem listu smo že poročali, da je pred dobrim mesecem odbor za proizvodnjo pri MLO Celje začel razpravljati o preseljevanju nekaterih industrijskih podjetij v Celju. Po njegovem naročilu je izdelala posebna komisija predlog, v katerem je bilo med drugim rečeno, da naj finomehanična tovarna dela v Železnem dvoru na vogalu Cankarjeve in Stanetove ulice ter da ostaneta Tovarna tehtnic in Tovarna perila v dosedanjih prostorih. Hkrati pa je ta predlog, ki ga je pozneje sprejel tudi Svet za gospodarstvo pri MLO Celje, svetoval delovnemu kolektivu tovarne tehtnic, da naj pripravi načrte za gradnjo nove tovarne.

Na izredni seji Sveta za gospodarstvo MLO Celje, dne 16. marca pa je bil prvotni sklep v bistvu spremenjen, tako da naj se Tovarna perila prestavi v Železni dvor, v njene dosedanje prostore pa naj se vseli finomehanična tovarna — osnova bodoče optične industrije v Celju.

S tem sklepom, ki pa še nima pravne veljave, ker ga mora odobriti še mestni zbor proizvajalcev, pa se ni strinjal delovni kolektiv tovarne perila, ter je zato sindikalna organizacija te tovarne sklicala v ponedeljek, 23. marca množični sestanek. S tega sestanka je delovni kolektiv tovarne perila poslal Svetu za gospodarstvo in komunalne zadeve MLO Celje pismo, v katerem med drugim navaja:

Preselitev našega podjetja v neodgovarjajoče prostore Železnega dvora bi pomenila za’ nas začetek konca in s tem bi bil ogrožen kruh približno 300 delavkam. Ne smemo prezreti, da nam je bilo mogoče spraviti naše podjetje na sedanjo višino samo v ostri borbi s konkurenco. Da pa smo v tem konkurenčnem boju uspeli, se imamo zahvaliti predvsem okolnosti, da delamo v poslopju, ki je bilo zgrajeno za šivalnico, ki je zračna in svetla in omogoča racionalen razpored dela brez nepotrebnega prenašanja in internega transporta.

V neprimernih prostorih Železodvora bi se učinek dela gotovo poslabšal za 20%, kar bi bilo za podjetje že usodno, ker ni vseeno, če rabimo za izgotovitev ene srajce 40 ali 48 minut, kajti pri tako povišanem izdelavnem času postanemo že nekonkurenčni. Ženski obrat smo, ki je že do sedaj imel visok odstotek bolezenskih izostankov. Ta odstotek bi nedvomno še narasel v prostorih s premajhnimi okni, premajhno prostornino in ob pomanjkanju sanitarnih naprav.

Usposobljenje Železodvora, da sprejme celoten obrat Tovarne perila, je zvezano z velikimi stroški. Prepričani smo, da bi bila tozadevna dela obsežna in dolgotrajna. Da dosežemo za stroje solidno podlago, ki ne bo povzročala škodljivih tresljajev, bo treba leseno tramovje medsebojno povezati in zagozditi z vmesnimi tramiči. Skrbeti bo treba za ventilacijo in enakomeren ogrev prostorov, za zadostno število garderob, stranišč in umivalnikov itd.

Dovesti je treba industrijski tok in namestiti njegov .razvod do posameznih strojev. Poskrbeti bo treba za zadostno razsvetljavo. Zaradi tega bo treba povečati okna, kar pa glede na zunanje lice pročelja zgradbe ne bo izvedljivo.

Ko bi bil obrat Tovarne perila v sedanjih prostorih ustavljen in pa do časa, ki bi stroji stekli v polnem obsegu v Železodvoru, bi poteklo najmanj 30 dni. To pa pomeni izgubo akumulacije v višini 2,500.000 dinarjev.

Se težja pa bi bila izguba v komercialnem pogledu. Prišli bi izven kontakta z našimi glavnimi odjemalci in konkurenčna podjetja bi zavzela naše položaje. To bi bila nepopravljiva škoda, ki bi utegnila ogrožati nadaljnji obstoj našega podjetja.

V Železodvoru bi bilo treba za potrebe Tovarne perila izprazniti 6 stanovanj, kar je za Celje zelo pereč problem. Ker se nam zdi, da bi bila ta preselitev samo začasnega značaja, se vprašujemo, ali se sploh izplača trošiti tako visoke zneske za premestitev našega obrata. Ta znesek bi najbrž zadostoval za gradnjo osnovne dvorane finomehanične tovarne.

Popolnoma zgrešeno in napačno bi bilo pridobiti osnovni prostor za novo podjetje za ceno uničenja cvetočega podjetja — Tovarne perila. Zamišljena začasna preselitev bi ne pomenila korak naprej, temveč korak nazaj, ki je začetek konca.

Delovni kolektiv Tovarne perila je to pismo iz katerega smo povzeli le osnovne misli, sprejel z dolgotrajnim ploskanjem. Nato pa se je razvila zelo burna debata, v kateri so se delavke čudile, kako so mogli oblastni organi odločati o premestitvi tovarne, ne da bi poklicali na sejo zastopnika njihovega podjetja.

Op. uredništva: Ne glede na pravilno oziroma morebitno napačno stališče delovnega kolektiva Tovarne perila v Celju, ki v tej razpravi ni upošteval osnovne težnje, ki je vodila Svet za gospodarstvo, da je spremenil prvotni sklep, namreč, da je treba industrijske probleme mesta Celja reševati perspektivno, se nam zdi, da je le treba upoštevati to mnenje ter h končnemu sklepanju povabiti še zastopnike prizadetega kolektiva Tovarne perila.

Celjski tednik, 28. 3. 1953