Na predlog stavkovnega odbora Ema, ki je od svojega vodstva zahteval izstop iz Ljubljanske banke, so se odzvali tudi v izvršilnem odboru Ljubljanske banke Splošne banke Celje, kjer so zahtevali, da vodstvo Ema seznani svoje delavce z objektivnejšo informacijo glede sodelovanja banke pri njegovi sanaciji. Ob tem so na seji izvršilnega odbora govorili še o polletnem poslovanju, izvolili tudi novo vodstvo odbora ter obravnavali še nekaj drugih pomembnejših vprašanj.
Izvršilni odbor je podprl predlog poslovodstva LB Splošne banke Celje, ter od vodstva Ema zahteva, da delavcem zagotovi objektivno informacijo o podpori banke Emu. Poudarili so, da je banka letos do 31. junija odobrila 82 milijonov dinarjev kratkoročnih in 75 milijard dinarjev dolgoročnih kreditov ter tudi za 69 milijard din garancij, avalov in akreditivov. Skupna direktna zadolženost Ema pri banki je tako bila 227 milijard dinarjev (cena časopisa 5.000 din, op.), kar je tretjina Emovih skladov.
Prav tako je pri pokrivanju izgube banka decembra lani odpisala Emu za 5,7 milijard dinarjev kreditov in aprila letos kreditirala izgubo v višini 4,6 milijarde dinarjev, od 1. Januarja do 30. junija letos pa tudi prispevala za osebne dohodke ZKPO v Emu 136 milijonov din. Ob tem je s kratkoročnimi krediti v višini 19 milijard dinarjev pomagala Emu tudi posredno, preko poslovnih partnerjev, ki so najeli te kredite. V izogib nadaljnjim nesporazumom, k temu pa je največ v zadnjem času z nepoznavanjem stvari prispeval stavkovni odbor, banka torej zahteva realnejše informiranje delavcev Ema in tudi javnosti o njenem sodelovanju pri sanaciji Ema.
Na izvršilnem odboru so potrdili tudi poročilo o polletnem poslovanju banke, ki je glede na razmere dokaj ugodno, vendarle pa zaradi sedanje kreditno monetarne politike še zdaleč ni takšno, kot bi lahko bilo.
Obvezne rezerve požirajo veliko denarja, ki ostaja neobrestovan, kar gre na škodo banke in varčevalcev, ki jim zaradi tega ne morejo ustrezno obrestovati sredstev na vpogled. S svojo maržo pa se banka po poslovnosti tudi ne more kosati s številnimi novoustanovljenimi hranilnicami.
Kljub temu, da Splošna banka Celje obrestuje vpogledna sredstva v višini 76 odstotkov revalorizacijske stopnje, kar je trenutno največ v Sloveniji, pa to še ne more vplivati, da bi se struktura sredstev v banki bistveno spremenila. Ob polletju je bil namreč delež deviznih sredstev v LB Sb Celje že 72 odstoten, dinarskih pa le 28, medtem ko je bilo v začetku leta razmerje še 50 proti 50.
Banka je tudi informirala izvršilni odbor, da se pripravljajo na uvedbo dvoodstotnega nadomestila za dvig s čeki v drugih bankah, takrat ko bodo za to usposobljeni, pa četudi menijo, da pri vseh sedanjih čekovnih špekulacijah dva odstotka pomenita zelo malo. Zato se zavzemajo za valutacijo na dan dviga.
Gospodarstvo je od banke zahtevalo mesečni pripis obresti za avista sredstva, kar bi jim precej olajšalo likvidnostne težave. Pobudo bodo prenesli na Združeno banko, ki je pristojna za reševanje te zahteve.
Novi tednik, 3. 8. 1989
