Za celjsko območje je zadnje čase značilen precej velik razmah množične inventivne dejavnosti. Seveda to ne velja v enaki meri za vse občine. Izstopajo predvsem Celje, Titovo Velenje in Žalec.
Vzpodbujanje množične inventivne dejavnosti pa doslej sloni predvsem na sindikatu, čas pa je, da doprinesejo svoj delež tudi drugi, kot so na primer gospodarske zbornice. To so ugotavljali tudi prejšnji četrtek na območnem posvetu o inovacijah, ki ga je pripravil Medobčinski svet Zveze sindikatov v Celju.
V vseh občinah območja so inovacijsko področje dobro normativno uredili, vendar je očitno, da je inovacijska dejavnost živahnejša v tistih okoljih, kjer jo tudi profesionalno spremljajo.
Pri vseh občinskih sindikalnih svetih delujejo komisije za inventivno dejavnost, ki o njej tudi razpravljajo, prav tako pa tudi koordinacijski odbori ali sveti za znanost pri SZDL. Zal pa še vedno ni spremljanje te dejavnosti vključeno v redne razprave o poslovanju.
Ne vzpodbudno nagrajevanje v številnih okoljih še ovira večji razmah inovacij, zato je tudi razumljiva odločnost vseh, ki so na posvetu sodelovali, da je obdavčitev nagrad za inovacije povsem nesprejemljiva.
Toda, čeprav je sicer stimulacija posameznikov še dokaj urejena, pa je povsem nerazvita stimulacija delovnih organizacij, kjer jih uresničujejo. To in pa obveznost, da v vsaki temeljni organizaciji ustvarijo vsaj eno inovacijo, bi gotovo močno povečalo njihovo število. Veliko pa bi pri tem pomenilo že samo aktivno sodelovanje tako poslovodnih delavcev kot samoupravnih organov.
Na posvetu so opozorili tudi na potrebo po hitrejšem reševanju inovacijskih predlogov, izobraževanju delavcev za to področje, pretoku informacij in na arbitražna reševanja sporov med inovatorji in delovnimi organizacijami.
Skupno 1100 inovatorjev je omogočilo za 250 milijonov gospodarskih koristi (podatki so brez občine Mozirje, ki jih ni posredovala), zanje pa so izplačali le 8 milijonov dinarjev nadomestil za inovacijske dosežke.
Največjo korist so ustvarili v občini Celje – 140 milijonov dinarjev, medtem ko v občini Laško najmanj – 1,4 milijona dinarjev.
Največ inovatorjev je v celjski delovni organizaciji Libela – kar 10 odstotkov zaposlenih. To so dosegli tako z vključevanjem poslovodnih delavcev kot s povečanjem stimulacij za inovacije s 7 na 11 odstotkov. Zadrževanje inovacij pri njihovem uresničevanju pomeni pri njih disciplinski postopek.
Plaketo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za inovacije s področja izboljšanja pogojev in humanizacije dela je Stanko Stepišnik iz celjske ITC prejel za rešitev kontejnerskega skladišča, ki ga je oblikoval še v delovni organizaciji Emo. Izročil mu jo je predsednik odbora ZSJ za inovacije Lazar Zarič, ki je skupno z Matejem Ignjatovičem izročil takšno visoko priznanje tudi Martinu Kenetu iz Zdravilišča v Rogaški Slatini za rešitev priprave hrane v hotelu, ki bistveno olajšuje delo gostinskim delavcem. Oba sta sodelovala tudi na območnem posvetu o množični inventivni dejavnosti.
Novi tednik, 8. 9. 1983
