Kako je nastajala Cinkarna


Z odlokom avstrijske vlade so leta 1873 zgradili tovarno za pridobivanje cinka v Celju. Tovarna je pričela obratovati z dvema destilacijskima pečema. V obdobju 1886-1888 je bila proizvodnja na teh napravah skromna.

V letu 1911-1912 je bil zgrajen še obrat za proizvodnjo žveplene kisline, skupaj s pražarno za praženje cinkove rude. Obrat aglomeracije pa je bil dograjen šele leta 1930. Poleg Cinkarne so v bližini tovarne pričeli graditi tudi kemično tovarno. Njen začetek sega v leto 1925.

Razvoj obeh podjetij je bil počasen, le obdobje med leti 1930-1940 je bilo investicijsko precej razgibano. Tako je bil leta 1930 zgrajen obrat cinkovega oksida, leta 1935 obrat litopona, leta 1936-37 obrat modre galice, leta 1939 obrat ultramarina.

Po osvoboditvi je bilo potrebno začeti skoraj znova, saj so bili obrati močno izrabljeni, skoraj bi lahko rekli izčrpani. Kemična tovarna se je ponovno oddvojila od Cinkarne, priključil se je obrat superfosfata. To so bili težki časi za vse, toda delavci so, čeprav skoraj brez vsega, v kratkem usposobili obrate in proizvodnja je hitro naraščala. Pogoji gospodarjenja so se bistveno spremenili, pa tudi potrebe po izdelkih so v novi Jugoslaviji naraščale iz dneva v dan.

Že 6. septembra 1950 je cinkarniški kolektiv izvolil svoj prvi delavski svet in upravni odbor, delavci so prevzeli tovarno v lastno upravljanje. Tako so se uresničile večstoletne težnje delavcev. Hitro vsebinsko rast samoupravnih odnosov v podjetju so pogojevali še zlasti naslednji elementi: tradicionalen delavski razred z močnim naprednim političnim delavskim centrom, ki je ob organizirani pomoči vseh subjektivnih sil, posebno zveze komunistov, resnično usmerjal in obvladoval vse tokove medsebojnih odnosov ter krepil notranjo enotnost in solidarnost.

Kolektiv Cinkarne Celje je skozi vsa obdobja bistveno vplival tudi na razvoj in krepitev delavskega gibanja v Celju, pa tudi širše družbeno politične skupnosti. S svojo številčnostjo in tradicionalnim delavskim okoljem je marsikdaj sodeloval in usmerjaj razvoj celjske občine ter tako prispeval svoj delež k sedanjim rezultatom. Razvijal je medsebojne stike z drugimi delavskimi kolektivi, zlasti še z delovnimi kolektivi večjih sosednih podjetij.

Leta 1953 se je Kemična tovarna ponovno združila s Cinkarno v skupno podjetje. Leta 1961 se je priključila še bivša Tovarna organskih barvil, ki je bila zgrajena leta 1949. Isto leto pa se je podjetju priključila še Kemična industrija Mozirje, ki ima svoj začetek že v letu 1896.

Sledi obdobje intenzivnejših investicij in tovarna je rasla vse hitreje ter dobivala pravo podobo sodobne tovarne. Leta 1954 je bil zgrajen obrat stolpne žveplene kisline, nova pražarna in kontaktna žveplena kislina je pričela obratovati leta 1962, novi obrat litopona leta 1963, obrat modrega bakra leta 1963, dve novi pražarni in žveplena kislina sta bili dograjeni v letih 1966-67, obrat rektifikacije cinka pa leta 1967. V tem obdobju so bili zgrajeni še obrati za proizvodnjo rondel in cinkovih čašic, obrat za proizvodnjo žlebov, cevi in cinkove žice. Seveda so v tem času potekale še obsežne rekonstrukcije tudi v drugih obratih, predvsem v keramiki, talilnici in valjarni.

Leto 1968 pomeni pričetek razvoja sodobne grafike, ki je doživela predvsem v zadnjih letih izreden in skokovit razvoj. Istega leta je bila tudi podpisana pogodba o skupnem vlaganju s partnerjem iz Nemške demokratične republike v obrat za proizvodnjo titanovega dioksida.

Rast podjetja pa je bila povezana s številnimi oscilacijami in težavami. Nastopale so pogoste krize v posameznih obdobjih, ki so občasno zavirale normalen razvoj, hkrati pa narekovale nove smeri.

Po letu 1966 je nastopilo kritično obdobje, ki je doseglo vrhunec v letu 1970. S samoodrekanjem pa je kolektiv prebrodil krizo. To je bilo tudi obdobje izgub.

Ustaviti so morali proizvodnjo surovega cinka z vsemi pripadajočimi obrati ter na osnovi izdelanega in osvojenega sanacijskega programa pričeli s pregrupacijo in preorientacijo celotnega podjetja.

Samoupravljanje so z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela še bolj približali delavcem. Leta 1973 so dogradili tovarno Titanovega dioksida skupno s partnerjem iz NDR, ki pa se je nekaj let borila s težavami. Na osnovi izgub je bilo potrebno sanirati proizvodnjo. V letu 1978 so sprejeli ekonomsko in ekološko sanacijo, od katere so do danes že dobršen del programa uresničili in celo dopolnili. Tako je v zadnjih letih Cinkarna prispevala veliko naporov in še več sredstev za izboljšanje ekološkega stanja v Celju.

V letu 1979 so s sodelovanjem Zavoda za organizacijo poslovanja začeli z reorganizacijo delovne organizacije z združevanjem delovnih in poslovnih funkcij v razvoju in marketingu, ustanovitvijo tozd skupnega pomena ter novim nagrajevanjem, ki so ga poskušali približati nagrajevanju po delu. V tem času so zgradili tudi tovarno offsetnih plošč iz traku, halo PTFE, valjamo, tovarno organolov in veziv ter žvepleno kislino.

Novi tednik, 15. 9. 1983