Kako smo prodajali živila iz blagovnih rezerv na Celjskem?


799 ton sladkorja, 170 ton moke in 52 ton olja – to so količine, ki so bile na voljo ljudem na celjskem iz zveznih blagovnih rezerv. Slišati je veliko, vendar so to količine, ki v normalni prodaji zadostujejo za dva meseca, to velja za sladkor, moke bi bilo dovolj za deset dni, 52 ton olja pa je količina, ki zadostuje za tri dni. Nič čudnega torej, če po trgovinah niso mogli ustreči vsem. Po ocenah predstavnikov Merxa je bilo sladkorja v glavnem dovolj, moke bi prodali veliko večjekoličine, če bi bile na voljo, kako bo z oljem, pa se bo pokazalo konec tedna, ko naj bi iz Tovarne olja v Somboru dobili 52 ton olja.

V celjski občini so potrošnikom namenih 188 ton sladkorja, 40 ton moke in 12 ton olja. Vse te količine živil so zagotovili v Merxu, nekaj manjših količin so dostavili še iz Mercatorja. Kot so pojasnili v Merxovem Potrošniku, so se v glavnem držali republiških navodil glede prodaje, zaradi velikega povpraševanja pa so ukrepali tudi po lastni presoji. Sladkor so prodajali v deset in petkilogramskih vrečah, moka je bila na voljo v 25 kilogramskih vrečah, pa tudi po dva kilograma jo je bilo moč dobiti.

Olje naj bi po republiških navodilih prodajali po tri litre, zaradi majhnih količin pa se bodo v nekaterih trgovinah odločili za prodajo enega samega litra vsakemu potrošniku. Vse z namenom, da bi cenejša živila dobilo kar največ kupcev. Prodaja sladkorja in moke, isto bo veljalo tudi za olje, je tekla dopoldne in popoldne, v dogovoru z inšpektorji so prodno tudi prekinili, ker bi sicer že dopoldne zmanjkalo živil v nekaterih poslovalnicah.

V Merxu tudi pravijo, da so po desetkrat na dan kontaktirali s tržnimi inšpektorji in krajevnimi skupnostmi, blago pa so delili glede na prodane količine v normalnih razmerah.

Kljub vsemu pa je po celjskih trgovinah prihajalo do precej vročih situacij in nejevolje kupcev.

Vroče je bilo tudi po trgovinah v žalski občini. V nekaterih večjih zaselkih, npr. Šempetru in na Polzeli, so cenejša živila lahko kupovali šele v tem tednu. Med kupci je bilo največ zanimanja za sladkor, na začetku tudi za moko. Zanimanje za moko je bilo veliko predvsem med kmeti, kar kaže na dejstvo, da so ljudje moko kupovali predvsem za živino, ne pa za potrebe ljudi. Olje bodo začeli prodajati šele ta teden, manjše količine, ki so jih dobili prejšnji teden, niso šle najbolje v prodajo. Olje iz blagovnih rezerv je namreč v pure pack embalaži in tako vsaj na prvi pogled ni bilo mogoče oceniti kvalitete. Zaradi napovedi proizvajalcev, da se bo olje kmalu podražilo,  se je precej povečala prodaja olja po normalnih cenah.

Po vesteh iz laške občine je prodaja živil iz blagovnih rezerv potekala brez hrupa. Sladkor in moko so prodali v celoti, konec tedna pa pričakujejo 2400 litrov olja. Del teh količin bo namenjen tudi kupcem v Sevnici in Trbovljah.

V Slovenskih Konjicah so vse niti pri prodaji cenejših živil držali v rokah v Dravinjskem domu. Večjih težav v trgovinah ni bilo, gneči pa se kljub vsemu niso mogli izogniti. Po razdelilniku so iz Merxa dobili 42 ton sladkorja, 9 ton moke, kar je manj kot so pričakovali, zato so jo delili v manjših količinah.

Konec tedna naj bi dobili v Slovenskih Konjicah še tono sladkorja iz Preskrbe Poljčane, od tam so dobili tisoč litrov olja in ga tudi takoj prodali, okrog 3 tisoč litrov olja pa pričakujejo še iz Merxa.

V šmarski občini ocenjujejo, da posebnih zapletljajev s prodajo ni bilo, razen seveda dolgih vrst. V okoli 30 trgovin na Šmarskem so oziroma bodo še dostavili skupno 700 ton sladkorja, 170 ton moke in 50 ton olja. Ker te količine ne zadostujejo za potrebe vseh kupcev, je pač prevladalo pravilo: kdor prej pride, prej melje. Kupci vnaprej niso vedeli, kdaj bodo živila prišla na police trgovin, ker tudi v Jelši niso bili seznanjeni z dinamiko Merxovih dobav. Sladkor in moka, na to so bile pripombe glede kvalitete, so v glavnem razprodali, izjema so le nekatere bolj odmaknjene vasi na Kozjanskem, kjer bodo sladkor prodajali na začetku prihodnjega tedna. Da bi ustregli kupcem, so se ponekod odločili za prodajo sladkorja v pet kilogramskih vrečah.

Nosilec osnovne preskrbe v mozirski občini je Merxova delovna organizacija Savinja, ki ima v občini sedem trgovin, kjer prodajajo izdelke za osnovno preskrbo, torej tudi olje, moko in sladkor.

Iz blagovnih rezerv so prejeli 17 ton sladkorja, tri tone moke, bodo pa še l,i tono olja. Moko in sladkor so ljudje seveda takoj pokupili.

Če računamo, da je v občini 16.500 prebivalcev, to pomeni, da pride na enega kilogram sladkorja in seveda še manj moke, da o olju niti ne govorimo. Hočeš nočeš so morali trgovci poslušati očitke, saj se je kupcem zdelo, da so dobili premalo tistega, kar nag bi jim pripadalo. Tako so izdelki po nižjih cenah iz blagovnih rezerv naredili več zmede in slabe volje, kot pa dobrega, pravijo v mozirski Savinji.

Novi tednik, 17. 8. 1989