Pred nekaj leti je v Sloveniji obveljala usmeritev, da je treba zmanjšati površine, zasajene s krompirjem, pri tem pa pridelati enake ali še večje količine krompirja.
Na celjskem območju smo bili »uspešni« samo v prvem delu usmeritve, namreč v zmanjševanju površin s krompirjem za 550 hektarov ali 14 odstotkov, medtem ko se je hektarski pridelek v tem času povečal le za sedem odstotkov. Skratka, tudi sicer je krompir izginil s seznama pridelkov za odkup v kmetijskih delovnih organizacijah in zadrugah. Tako v zadnjih treh letih krompirja ni odkupovala nobena od kmetijskih organizacij na Celjskem, razen Kmetijske zadruge Celje, ki ga je leta 1982 odkupila 76 ton, leto poprej pa samo bi ton. Že lani pa se je odkup v celjski zadrugi povečal za nekaj čez 400 ton, kar je vsaj v tej zadrugi naznanilo, da se bomo morda spet začeli vračati nazaj h krompirju.
Vsekakor borno morali, upoštevaje tudi republiške usmeritve, pridelek krompirja povečati, njegovo pridelavo pa dolgoročno že letos postaviti na bolj trdne temelje, saj nam iz spomina šeni ušla krompirjeva kriza.
Pereč problem pri pridelavi krompirja so semena in kakovost sadilnega materiala. Čeprav ni točnih podatkov, prevladuje prepričanje, da praktično ni menjave semen. Kmetijska zadruga Celje ostaja tudi za letos edina na seznamu krompirjevih odkupovalcev in načrtuje, da ga bo letos odkupila 490 ton, prihodnje leto pa 510 ton.
Novi tednik, 15. 3. 1984
