Vprašanje v naslovu je morda res malo hudomušno in pikro, za lase privlečeno pa še zdaleč ni. Precej resnice je v njem. Naj se izrazimo bolj točno, da ne bo nepotrebnih ugibanj: »Letni« kino je vsekakor naziv, v katerem se skriva dobršna mera realizma.
»Dvorana« je pač na prostem, z nebom namesto stropa in čistim (za mestne razmere, seveda) zrakom namesto zadušIjivega in prepotenega (ne zraka, pač pa »že skoraj čistega ogljikovega dioksida) v Metropolu ali Unionu. Naziv »Stari« kino je pa že bliže modernemu izražanju s prispodobami, ki pa je zato lahko tudi precej nerazumljivo. Da ne bi »padel« tak ali podoben očitek na račun »pričujočega« članka, naj povemo; da se v letošnjem letu (razen nekaj izbornih izjem) na platnih letnega kina še ni zablestel naslov, ki ga v Celju ne bi letos ali lani že vsaj enkrat videli. Za bralce z juridičnim duhom je treba pripomniti: » . . . vsaj enkrat na filmskih, platnih, ker ne dvomimo, da so stali v kolonah časopisov neprimerno večkrat.« Torej — stari filmi — »Stari kino«!
V zadušljivih letnih dnevih je nedvomno ena prvih želja vsakogar, da si kar najbolj učinkovito in prijetno prežene vročino. K temu preganjanju vročine pa menda nihče ne prišteva tudi obisk predstav v Unionu ali Metropolu.
»Saj jim ni treba hoditi tja. Naj gredo v letni kino, kjer je prijetno hladno!« bodo rekli realisti, ki pa jim po taki iznajdljivi izjavi lahko očitamo še nepoznavanje dejstev ali pa popolno nezainteresiranost za filmski program. Vsakdo rad gleda nove filme in je razumljivo, da se bo raje oborožil in namazal s potrpežljivostjo in šel v Union, kjer predvajajo nov film, kot pa v »letnega«, kjer se trga in cefra na primer kakšen »Beli jorgovan« ali kaj podobnega, ki ga je (gledalca) enkrat že resda lahko navdušil, toda kaj, ko je pa to bilo že pred leti!
Želja celjske publike je, da bi jim predstave v letnem kinu res lahko nudile užitek, ki je primeren za letni čas in (ne nazadnje) visoke cene. Torej, »Stari«, oprostite, »Letni« kino! Poglej se malce v ogledalo, ki te bo morda toliko izučilo, da se boš lahko kmalu prijetno zasmejal veselo presenečeni publiki. Zasmejal z novim, mladostnim obrazom, se razume! Povsod se ponašamo s svojim »belim, novim in veselim« mestom, v letnem kinu pa sami stari, (uh kako stari!) filmi. Zakaj je pa lahko v Ljubljani, Mariboru, Kranju itd. drugače? Je morda tam drugačno podnebje”? Če ne, kaj je potem drugačno?
Celjski tednik, 18. 7. 1958
