Nova celostna podoba Aera


Dejavnosti Aera, ene uspešnejših celjskih firm, so se v letih razvoja te delovne organizacije precej spremenile, zato se je poslovni svet Aera, to pa so kasneje sprejeli še samoupravni organi, odločil za spremembo celostne podobe Aera.

Novost so predstavili ob »dnevu Aera«, ki letos sovpada še z dvema pomembnima obletnicama: 200-letnico tiskarstva in 65-letnico kemične dejavnosti v Celju. Za spremembo celostne podobe so se odločili kljub temu, da je Aero še vedno med uspešnejšimi delovnimi organizacijami v občini, regiji in panogi.

Osnovni element nove celostne podobe Aera predstavlja zapis imena te delovne organizacije, ki po besedah njegovih ustvarjalcev v Studiu Marketing Delo izraža velikost, strokovnost in tehnološko prodornost, predvsem pa resnost in poslovnost delovne organizacije. Aero se bo poslej predstavljalo z novim večbarvnim logotipom, besedo, ki z različno izpisanimi črkami simbolizira dejavnost Aera.

Po mnenju vodstva delovne organizacije je bila izdelava nove celostne podobe nuja, ozko povezana s sedanjimi družbenimi spremembami, ki se nagibajo v prid tržni ekonomiji in zatorej pomeni poslovno potezo, ki bo precej prispevala v boju z domačo in mednarodno konkurenco.

Celoten program uvajanja celostne podobe je dolgoročen proces, ki ne predstavlja zgolj spremembe zapisa imena, saj bo morala biti ta sprememba v ozki povezanosti s kvaliteto Aerovih izdelkov in vsem ostalim, kar v tej organizaciji na proizvodnem, razvojnem in organizacijskem področju načrtujejo.

Kot so povedali člani vodstva kolektiva, posebnega navdušenja med zaposlenimi v Aeru za spremembo celostne podobe in znaka, s katerim se bo Aero poslej (postopno) pojavljal v poslovnem svetu, ni bilo, saj je delavcem stari znak prirasel k srcu. Vendarle pa se sedaj počasi že navajajo na nov znak, ki bo javnosti predstavljen v teh dneh, ko delovna organizacija praznuje svoj dan.

Stroški uvedbe nove celostne podobe bodo 450 milijonov dinarjev, od tega pa so za izdelavo celostne podobe Studiu marketing Delo že plačali 61 milijonov dinarjev.

Novi tednik, 8. 9. 1988