Največjo delovno zmago ob današnjem občinskem prazniku brez dvoma pomeni nova tovarna v sklopu Aero Celje, ki jo bodo svečano izročili svojemu namenu danes ob 11. uri, kjer bo slavnostni govoril član IS SRS ing. Tone Kovič. S tem je zaključena druga faza večje investicije, ki si jo “je pred leti naložila, začrtala in zdaj izpeljala delovna organizacija Aero, združena kemična, grafična in papirna industrija.
Ob tem pomembnem dogodku je glavni direktor DO Aero Celje ing. Milan Zupančič izjavil: »Temu delovnemu uspehu so botrovali veliki napori vseh članov kolektiva, še posebej veliko breme pa so nosili udeležence investicije, partnerji in izvajalci. S predhodno postavitvijo papirnega stroja v Medvodah je bila podana osnova za nov obrat samokopirnih papirjev, saj je tako Delovna organizacija Aero zagotovila potrebno surovino — osnovni papir v okviru reprodukcijske celote, ki seže od proizvodnje celuloze, papirja do proizvodnje samokopirnih papirjev pa še naprej do predelave v brezkončne obrazce in druge končne proizvode. Papirni stroj je pričel z obratovanjem 25. Aprila 1976 v tozd tovarni celuloze in papirja Aero v Medvodah.
Vse to predstavlja nov člen v okviru reprodukcijske celote DO Aero, ki pa se bo še naprej razvijala z nadaljnjo izgradnjo predelovalnih kapacitet v okviru grafične in kemične proizvodnje Aera.
Osvojitev proizvodnje samokopirnih papirjev pomeni velik prispevek Aera k zmanjšanju uvoza repro materiala za celotno jugoslovansko grafično industrijo, kar predstavlja približno zmanjšanje vrednosti uvoza samokopirnih papirjev za približno štirinajst milijonov ameriških dolarjev letno. Ker je v razvoju računalništva oskrba s samokopirnimi papirji nujno potrebna, predstavlja pričetek proizvodnje samokopirnih papirjev izredno pomemben korak v naporu jugoslovanske kemične industrije za osvojitev kritičnih proizvodov, ki so se doslej izključno le uvažali. Kot nadaljevanje naporov za napredek in ekspanzijo na domačem in tujem tržišču smo se lotili izgradnje AC v tozdu kemija Celje. V ta namen smo po predhodnem postopku javnega zbiranja ponudb izbrali glavnega dobavitelja in to švicarsko firmo Bachofen in Meir iz Buelacha, kakor tudi številne poddobavitelje iz različnih držav.«
Kolikšna je investicija?
Ing. Milan Zupančič: »Vrednost celotne investicije je 230 milijonov din. Sredstva tujo opremo nam je zagotovila švicarska banka in sicer 80 % od vrednosti uvožene opreme. Glavni domači dobavitelji pa so bili naslednji: Klima Celje, Primat Maribor, Litostroj in Kovinotehna, Iskra Kranj, Hidromontaža Maribor in Elektrosignal Celje. Struktura ostalih stroškov v celotni industriji pa je takšna: oprema v celoti 37 % od celotne vrednosti investicije, domače opreme je 9 odstotkov od celotne investicije, gradbena dela predstavljajo 20 odstotkov celotne vrednosti investicije, montaža predstavlja 7 odstotkov, carina 8 odstotkov, priprava dela predvidoma 1 odstotek, obratna sredstva 12 in prispevek za energijo 4 odstotke! Financiranje investicije je bilo iz treh virov in sicer 28 odstotkov vrednosti celotne investicije je prispevala Jugobanka, 47 odstotkov predstavljajo blagovni krediti, udeležba združenih sredstev tozd Aero pa je 25 odstotkov«.
Novo zgrajeni objekt bo služil proizvodnji samokopirnih papirjev potrebnih pri izdelavi brezkončnih obrazcev za avtomatsko obdelavo podatkov in za ostale potrebe (PTT, SDK itd.). Namenjen je pokritju domačih potreb in izvozu. Kapaciteta obrata bo v začetku 12.500 ton, vrednost celotne proizvodnje pa 900 milijonov din. Zaposlenih bo okoli 100 novih delavcev, vrednost deviznega učinka izvoza pa se predvideva v višini sedem milijonov ameriških dolarjev. Surovi papir bo prihaja) iz tozd tovarne celuloze in papirja Aero v Medvodah v kolobarjih.
Ing. Milan Zupančič: »S tem so podane možnosti za nadaljnje povečanje grafičnih kapacitet, če pri tem upoštevamo specializacijo v tej dejavnosti, to je tisk raznovrstnih tiskovin za kompjutersko obdelavo podatkov, skratka za široko področje informatike! S to realizacijo investicije dejansko izvajamo naš srednjeročni program in dajemo jugoslovanskemu tržišču kot prvi proizvajalec v Jugoslaviji najbolj sodobno vrsto samokopirnega papirja.«
Novi tednik, 20. 7. 1978
