O stanovanjski skupnosti in kategorizaciji stanovanj v Celju


Izvršni svet FLRJ je meseca decembra preteklega leta izdal Uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš, ki je stopila v veljavo z njeno objavo v Uradnem listu FLRJ, glede določitve najemnine pa bo veljala od dneva, ki ga določijo mestni in okrajni ljudski odbori (čl. 94).

Za to uredbo se zanimajo vsi prebivalci, bodisi da stanujejo v lastni hiši ali pa v najetem stanovanju.

V prvem poglavju o temeljnih določbah pravi člen 14.: »Zasebne hiše z več ko 2 stanovanjema se vključijo v stanovanjsko skupnost… Mestni in okrajni (mestni občinski) ljudski odbor lahko določi, da upravljajo zasebni lastniki tudi take svoje stanovanjske hiše, ki imajo 3 manjša stanovanja.«

Osnovna upravna edinica stanovanjske skupnosti je hišni svet. Člen 2. pravi: »Hišni svet se ustanovi za vsako stanovanjsko hišo. Za dve ali več manjših stanovanjskih hiš na isti zemljiški parceli se lahko ustanovi en hišni svet, vendar samo tedaj, če stanovalci skupaj uporabljajo kakšne prostore, naprave in podobno v teh hišah.« Člen 3. pravi: »Hišni svet ima tri do sedem članov. Člane hišnega sveta izvolijo izmed sebe uživalci stanovanj in podstanovalci.« (V manjših hišah z enim ali dvema stanovanjema sestavljajo hišni svet vsi uživalci stanovanj in podstanovalci.)

KAJ JE STANOVANJSKA SKUPNOST?

Člen 4. pravi: »Stanovanjska skupnost se ustanovi za določeno število hiš (hišni blok) glede na razdelitev, ki jo določi ljudski odbor.« Člen 5.: »Zastopniki vseh hišnih svetov posamezne stanovanjske skupnosti sestavljajo svet stanovanjske skupnosti. Administracijo stanovanjske skupnosti vodi uprava stanovanjske skupnosti. Upravi stanovanjske skupnosti načeluje šef, ki ga imenuje ljudski odbor.« — Člen 6.: »Stanovanjska skupnost je pravna oseba in kot taka nosilec pravic in obveznosti, ki izvirajo iz stanovanjskih pogodb in drugih pogodb, ki se sklenejo v zvezi z upravo in vzdrževanjem hiš v stanovanjski skupnosti.« (Ostalo je razvidno iz Uredbe.)

DOSEDANJE PRIPRAVE ZA USTANOVITEV HIŠNIH SVETOV IN STANOVANJSKE SKUPNOSTI

Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve MLO je na svoji seji dne 13. Januarja 1954 imenoval posebno komisijo, ki ji predseduje član Zbora proizvajalcev tovariš Stane Zagoričnik. Komisija ima nalogo, da izvede vse priprave za ustanovitev stanovanjske skupnosti. Na pobudo Sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve je bila sklicana medmestna konferenca (Ljubljana, Maribor, Celje), ki je osvojila načelo, naj bo izvajanje le uredbe v navedenih mestih poenoteno glede kategorizacije v 7 kategorij po točkovnem sistemu; glede določitve mestnih con odloča vsako mesto zase; glede vključevanja zasebnih hiš do treh stanovanj v stanovanjsko skupnost in glede čimprejšnje ustanovitve hišnih svetov.

KATEGORIZACIJA STANOVANJ

Ker je ocenjevanje stanovanj in njihovo uvrščanje v kategorije z določanjem po številu točk za stanovanja, garsonjere in posamezne sobe najbolj točno, je bila sestavljena posebna tabela, ki jo bodo stanovalci prejeli ob popisu. Po tej tabeli spadajo: v VII. kategorijo stanovanja, ki so izločena po zdravstveni inšpekciji in ki ne dosegajo 25 točk; v VI. kategorijo 26 do 40 točk; v V. kategorijo 41 do 55 točk; v IV. kategorijo 55 do 70 točk; v III. kategorijo 71 do 85 točk; v II. kategorijo 86 do 99 točk; v I. kategorijo 100 do 110 točk.

Za vsako točko bo določen vzporeden cenik in tako bo določena tudi višina najemnine.

KAKŠNA JE TABELA ZA TOČKOVANJE?

Tabela vsebuje 33 vrednot, ki se točkujejo. Ker v članku ne moremo navesti vseh vrednot, naj omenimo samo nekaj primerov (v oklepaju je število

točk):

1. Lega hiše: zazidalni sistem, obsončenje, razgled: neugodna (1), srednja (2), dobra (4).

2. Vplivi okolice: dim, smrad, ropot, prah itd.: močan (0), srednji (3), brez (5).

3. Vpliv nadstropij, če ni dvigala: v V. etaži (1,0), v IV. etaži (1,5), v III. (2,0), v II. (2,5), v I. (3,0), v pritličju 3,5.

4. Kakovost tal v sobah in kuhinji: mehki les (1), deščična tla in ksilolit (3), linolej, guma, filc, parket, plošče (4).

5. Stanovanjem v lesenih barakah se odšteje 10 točk.

SKLEPI MLO

Na zadnji seji MLO, dne 25. 2. t. 1. Je bil sprejet odlok o izvršitvi kategorizacije in volitvi hišnih svetov. Popis stanovanj in kategorizacija se bo izvršila do 1. aprila. Važen je tudi sklep, da se ustanovi za vse območje mesta Celja samo ena stanovanjska skupnost. V tej stanovanjski skupnosti se lahko ustanovijo še stanovanjske podskupnosti.

Tu pridejo v poštev podjetja in ustanove, ki imajo več stanovanjskih zgradb, n. pr. Tovarna emajlirane posode, uprava železnic i. dr.

Pogovor s predsednikom okraja

Kakšne naj bi bile posebne prednosti za okolico Celja po združitvi z mestom v bližnji in daljni bodočnosti?

Glede tega vprašanja mislim, da bi se moralo glasiti približno takole: »Kakšne skupne koristi bosta imela OLO in MLO od združitve v bližnji in daljni bodočnosti?« Čim so za tako združitev podani določeni materialni pogoji, kot so v tem primeru, potem so tudi koristi, ki izhajajo iz teh materialnih pogojev skupne. Kot vemo, sta oba teritorija ločena po upravni razdelitvi, povezana z ustanovami družbenega standarda, prav tako pa tudi z neposredno blagovno zamenjavo, ki je koncentrirana v samem mestu. Na koncu bi omenil še članek v Savinjskem vestniku, kjer dr. M. polemizira o združitvi mesta in okolice ter izraža bojazen, da okoličani Celja nimajo take potrebe po kulturnih dobrinah, kot prebivalci mesta ter bi bili nadaljnji razvoj kulture z združitvijo ogrožen. Ta trditev se mi zdi smešna, ker nikakor ne more pod pogoji razvoja socializma, kulturno nekoliko manj razvito področje degradirati kulturno bolj razvito p od r o č j e . Poleg tega pa so tudi v okolici posamezna mesta oz. centri (Žalec, Slovenske Konjice, Griže, Store, Prebold, Rogaška Slatina, Laško, Dobrna itd.), ki imajo prav take potrebe po kulturi, kot prebivalci mesta Celja. Če pa analiziramo te probleme kulturnega razvoja s stališča ekonomske baze pa vidimo, da je za mesto in okolico ista, ker je višina dohodka iz industrijske proizvodnje približno enaka v mestu in okolici ter ima okolica še močno razvito agrarno proizvodnjo. železnica, na severu savinjska železnica, na zahodu črta, ki veže savinjsko železnico s Savinjo, zahodno od Rakunove hiše. Ostali del mesta obsega drugo cono.

Savinjski vestnik, 5. 3. 1954