Po uvrstitvi Celjanov v rokometno zvezno ligo


Celjskim rokometašem se je po letu dni igranja v slovenski ligi ponovno uspelo z zmago na kvalifikacijskem turnirju uvrstiti v zvezno ligo. To bo že njihov drugi nastop med elito jugoslovanskih rokometašev. Vemo tudi, da  bodo v jeseni prav tekme rokometašev edine stalne kvalitetne športne prireditve v Celju, ki bodo dovolj atraktivne in zanimive za večje število ljubiteljev športa.

Ob vsem tem pa se pojavlja drug problem, za katerega se mi zdi nujno, da bi ga morali začeti takoj reševati. Člani sveta za telesno kulturo pri občinski skupščini so na zadnji seji, ko so odobrili finančno pomoč za izvedbo kvalifikacij, že povedali, da bodo po svojih močeh v višjem tekmovanju pomagali. Seveda pa se klubsko vodstvo ne sme samo zanašati na obljube in pomoč drugih, ampak bi moralo že pred pričetkom tekmovanja urediti najnujnejše stvari, ki so neobhodno potrebne za višje tekmovanje. Pri prvem gostovanju  v zvezni ligi so Celjani  zaradi pomanjkanja ustreznega igrišča igrali v Mariboru in Trbovljah. Letos sicer igrišče imajo, vendar je brez električne razsvetljave.

Če bi le-ta bila, bi lahko igrali ob sobotah zvečer in tekme bi bile bolje obiskane, finančni učinek pa neprimerno večji.

Celotno financiranje kluba bi se lahko rešilo, da eno izmed celjskih večjih podjetij prevzame nad klubom patronat, če je takšna varianta uspela celjskim košarkarjem (povezali se bodo s Sinalco), s podobno rešitvijo poskušajo tudi nogometaši, potem bi morali uspeti tudi rokometaši.

Velika večina rokometašev so študentje ali dijaki. Pri njihovem študiju bodo zaradi pogostih in napornih tekmovanj ter rednejših in sistematičnejših treningov nastali zastoji.

Vsi ti problemi, ki smo jih poskušali na kratko osvetliti imajo en sam cilj: pomagati celjskim rokometašem, da ne doživijo iste usode, kot pred dvemi leti. Srednje poti pri tako napornem in odgovornem tekmovanju ni. Če se odločimo za prvo skrajnost — za tekmovanje v zvezni ligi — potem je potrebno rokometašem pomagati, ne pa jih puščati živeti v obljubah, ki imajo lahko kaj žalosten konec. Več in bolj smotrno pa mora delati tudi klubska uprava, da bo tudi po svojih močeh pravočasno rešila vse probleme in solidno pripravila temelje za nastop v zvezni ligi.

Celjski tednik, 1. 8. 1968