Koliko prošenj in želja Celjanov in bližnjih okoličanov je bilo izrečenih, preden smo dobili dva moderno urejena višinska domova , za ljubitelje narave, nedeljske izletnike in celo za razvajene turiste!
Tako lepi gorski zatočišči v neposredni bližini industrijskega središča sta ne le v okras mesta in okolice, marveč tudi kulturna pridobitev delovnega ljudstva.
Počitniški dom na Svetini je bil dograjen pred dvema letoma in je plod požrtvovalnega truda delavskega kolektiva Železarne v Štorah ter je danes najpriljubljenejša izletniška točka, pozimi in poleti. V pičlih dveh urah ga izletnik doseže z vseh strani. Že v popoldanskih urah se po napornem delu naužije svežega zraka, dobre postrežbe in lepega razgleda. Oskrbljen je tudi z udobnim prenočiščem v sobah z eno, dvema in več posteljami ter mehkim skupnim ležiščem. Velika modema jedilnica, radio, ležalni stoli za sončenje na terasi, vse to mika in te vleče, da se ne moreš ločiti od njega.
Kaj pa Hotel pod Tovstom? Ista slika. Udobnost poleg udobnosti. Pol ure sta oba domova narazen in goste kar vlečeta vsak k sebi. Da, Celjska koča je res moderen hotel z razglednima točkama Tovstom in Grmado.
Najživahnejše vrvenje je pri njih ob nedeljah, saj je to najcenejša izletniška točka. Ne rabiš ne vlaka ne avtobusa. Z malo korajže si v kratkem času po udobnih poteh na cilju, zvečer pa se vrneš ves zadovoljen k počitku. In vendar ni vse tako.
Če prideš ob delavnikih semkaj na obisk, so prostori večinoma prazni. Junij, julij, avgust, doba dopustov in letnega odmora bi lahko napolnila oba domova do zadnjega kotička. Prijazne sobice in lepi dvorani samevata in čakata sončne nedelje. Če pa nagaja nebo, čakajo dalje do druge nedelje. Ali sta to res domova samo za nedeljske izletnike?
Mnogi tujci so že prišli do spoznanja, da sta to najlepši postojanki za mirno in udobno uživanje letnega odmora. Zato že prihajajo in odhajajo s popolnim zadovoljstvom.
Mnogim našim počitka potrebnim delovnim ljudem sta oba domova preblizu. Pa v hribih! Kdo bo hodil v hribe letovat? Ne, le kam daleč, daleč, tam je mir in užitek. Kaj pa družba? Tukaj je ni in je ne more biti, tako pravijo. Razumljivo.
Dokler se ne bomo posluževali domačih letovišč, bodo pač prazni in družbe ne bo. Družbo ustvarjamo sami. In končno, česa nam pa manjka? Postrežba je vzorna in cenejša kakor marsikje v dolini in daljini. Poštna zveza deluje brezhibno. Komur se zljubi mestnega vrvenja, jo lahko mahne tja in se vrne ves zadovoljen in srečen, da je zopet »doma«, dokler mu ta ali Oni planinski dom nudi užitek pod svojo
gostoljubno streho. Kdor poskusi, se kmalu prepriča o neprecenljivi vrednosti. domačih letovišč …
Savinjski vestnik, 18. 7. 1953
