Celjski vodovod sodi nedvomno že nekaj let med najbolj pereče probleme v celjski občini. Zadnje čase niso več redki primeri, ko so celo že v drugih nadstropjih zgradb brez vode, ko se dan na dan jezimo nad tem, da priteka iz vodovoda premočno klorirana voda, ko preslab vodni pritisk ogroža dobre higienske razmere v gospodarskih organizacijah ter ponekod ovira celo proizvodnjo itd. O vsem tem je že nekajkrat razpravljal občinski ljudski odbor, problem celjskega vodovoda pa je bil tudi ena osrednjih tem razgovorov na nedavnih zborih občanov.
Celjsko vodovodno omrežje se napaja iz dveh področij. Prvo, vitanjsko zajetje, daje 1200 kubičnih metrov vode dnevno. Vodovod, ki teče od izvira v Vitanju po dolini Hudinje do Mariborske ceste skozi Vojnik proti Celju, je star že 55 let in razumljivo je, da še zdaleč ne zadošča velikim potrebam celjskega mesta. Izvir v Vitanju je sicer dovolj močan, da bi lahko dajal še nekajkrat toliko vode, vendar je cevovod ne more sproti požirati; cevi so namreč preozkega profila.
Mnogo več vode pa debi Celje iz popolnoma druge smeri — iz črpališča v Medlogu. Od tod priteče dnevno 9000 kubičnih metrov vode. Toda iz Medloga — je namreč podtalnica — se z vitanjsko še zdaleč ne more primerjati. Po kvaliteti je veliko slabša in zato jo je treba vedno klorirati. Ker pa ima podjetje Plinarna-Vodovod zastarelo klorirno napravo, v vodi klor marsikdaj občutimo. Res je, da te količine klora v vodi še vedno niso škodljive, toda neprijetne so. V podjetju pa obljubljajo, da bodo sedanjo napravo še letos zamenjali z novo, sodobnejšo, ki bo Celjane rešila te neprijetnosti.
Se glavni rezervoar moramo omeniti. Naloga glavnega rezervoarja — Celje ga ima na Miklavškem hribu — je, da v urah, ko je potrošnja manjša, zbere toliko vode, da lahko v času, ko je mesto porabi več, dopolnjuje vodo črpališča ali zajetja. No, rezervoar na Miklavškem hribu pa te svoje dolžnosti ne more opravljati. V Celju namreč vso vodo sproti porabimo in za rezervoar je nič ne ostane. Strokovnjaki celo menijo, da bi že zdaj porabili kar celih 30 odstotkov vode več, če bi je bilo.
Vse to nam seveda popolnoma jasno pokaže, kako zelo je za Celje in okolico pomembna gradnja novega vodovoda. Strokovnjaki so ugotovili, da je najugodnejša tista rešitev, ki predlaga napeljavo vode iz Vitanja. Podjetje Plinarna-Vodovod je ta načrt že začelo uresničevati. Prav zdaj delajo na zajetjih dveh izvirov v Vitanju, ki bi skupno dajala okoli 13 tisoč kubičnih metrov vode dnevno. Ta količina bi zadoščala do okrog 1995. leta. Tako bi črpališče v Medlogu ostalo v rezervi in bi ga uporabljali samo takrat, kadar bi bilo pomanjkanje vode res veliko.
Gradnja novega vodovoda pa je velika naloga. Potekala bo v več etapah in z vsako etapo bo celjski vodovod pridobil nekaj novih sto kubičnih metrov vode. Poglejmo, kako je s tem! Zaradi visokega vodostaja Hudinje, ki izvir v Vitanju velikokrat preplavlja, bo treba najprej strugo Hudinje nad jezom v Vitanju poglobiti za dva metra. Poleg tega naj bi v letošnjem letu uredili zajetje in speljali cevovod do Razdela.
Tam bi novega priključili na stari cevovod. S tem bi Celje pridobilo 340 kubičnih metrov vode dnevno več. Prihodnje leto naj bi polaganje cevovoda nadaljevali do Prekorij, kjer bi naj nad Škofjo vasjo zgradili tudi glavni rezervoar za mesto. S priključitvijo novega cevovoda na starega v Vojniku bi pridobili 750, s priključitvijo v Škofji vasi pa 1600 kubičnih metrov vode dnevno. Te nove kapacitete bi v glavnem krile povečane potrebe industrije in gospodinjstev, medtem ko bomo vse prednosti novega vodovoda občutili šele tedaj, ko bo zgrajen do konca.
In sredstva? Za letošnje leto je potrebnih 278 milijonov dinarjev, za prihodnje leto pa nekaj več kot 309 milijonov. To pa so nedvomno velikanska sredstva. Nekaj jih je že zagotovljenih. Ker pa so krediti v glavnem kratkoročni, podjetje Plinarna-Vodovod ne bi moglo odplačevati vseh teh anuitet. Celjani pa so zato odločili za samoprispevek, ki bi ga naj prispevali v obliki povišanja cene vodi.
Cena naj bi se povišala v gospodinjstvih za 10, v industriji pa za 30 dinarjev. En prebivalec potroši približno tri kubične metre vode na mesec; trideset dinarjev zatorej zanj nedvomno ne bo prevelik izdatek. Vsa ta sredstva bodo posebej evidentirali in jih uporabili res samo za gradnjo vodovoda. Vse torej kaže, da tokrat ne bo ostalo samo pri načrtih. Za to pa je tudi že čas!
Celjski tednik, 29. 3. 1963
