Društvo in inšpektorji – vsak svoje analize
Družbeni svet za spremljanje dela občinskega inšpektorata v Celju je na zadnji seji govoril o nadzoru inšpektorjev nad varstvom okolja v občini. Pripravili so poročilo o tem, kaj so inšpektorji v preteklem letu in prvih letošnjih mesecih storili pri nadzorovanju onesnaževanja in predlog nadaljnjih meritev onesnaženosti okolja, ki jih je zahtevala javna tribuna v Trnovljah, ko so junija govorili o zastrupljenosti nekaterih živil živalskega izvora.
Ker so bili na seji prisotni tudi člani celjskega društva za varstvo okolja, je bila razprava precej živahna, govorili pa so zlasti o kakovosti zemlje v občini in onesnaženosti zelenjave s težkimi kovinami.
Inšpekcijske službe so namreč pripravile analizo vzorcev solate in krompirja na štirih odvzemnih mestih, in sicer na Ostrožnem, v Delavski ulici 20, v Začretu in Trnovljah. Ugotovili so povezanost med vsebnostjo težkih kovin v zemlji in v zelenjavi.
Pokazalo seje, da solata iz Delavske ulice ni primerna za prehrano, saj vsebuje preveč kadmija in cinka, medtem ko so na podlagi rezultatov analize ugotovili, da je zelenjave z drugih odvzemnih mest primerna za uživanje. Pri tem pa je pomembna higienska priprava zelenjave, saj se s pranjem odstrani precej svinca in kadmija.
Društvo za varstvo okolja se s takšno ugotovitvijo ni povsem strinjalo, saj so njegovi člani menili, da so podatki osmih vzorcev s štirih lokacij dovolj zaskrbljujoči, da bi morali ukrepati. Inšpektorji so pojasnili, da so obvestili lastnika zemljišča v Delavski ulici in da drugih pristojnosti nimajo. Ocenili so, da na osnovi osmih vzorcev ne morejo posploševati in da so potrebne dolgotrajnejše meritve, da se lahko sklepa o stanju v občini. Poleg tega pa na najbolj kritičnih mestih ne pridelujejo hrane za trg, torej ni razloga za preplah. Trditve članov društva, da imajo o zastrupljenosti zemlje in povrtnin ter živil živalskega izvora že več kot 60 meritev, niso imele pravega učinka. Razprava je pokazala, da so inšpekcijske službe in društvo za varstvo okolja še vedno na dveh bregovih in da vsak po svoje naroča analize zemlje in povrtnin, namesto da bi se dogovorili za skupno delovanje.
Ves čas seje so namreč razpravljalci poudarjali, da denarja za analize primanjkuje in da bi za nadaljnje meritve potrebovan vsaj 500 milijonov dinarjev. Predlagali so, da bi jih zbrali s prispevki delovnih organizacij glede na število zaposlenih, vsebnost strupenih snovi v uporabljenih materialih, emisijah strupenih plinov…
Vprašanje pa je, koliko raziskav bo še potrebnih, da se bo začelo tudi ukrepati, ne pa le ugotavljati, da stanje ni zaskrbljujoče.
Novi tednik, 22. 9. 1988
