Srebrna kolajna – največji Lorgerjev športni uspeh


Zavesa na VI. evropskem atletskem prvenstvu v Stockholmu je padla in zagrnila za seboj skorajda teden velikih športnih dogodkov, ki jih je spremljal z največjim zanimanjem ves stari kontinent.

V te dogodke so krepko posegli kot člani jugoslovanske ekipe izbrani atleti celjskega Kladivarja, ki so se v družbi najboljših evropskih predstavnikov atletike odlično uveljavili.

Optimistične so tople izjave Stanka Lorgerja pred odhodom na to veliko tekmovanje. Njegov trikratni uspeh na Švedskem nam je potrdil, da je bil ta optimizem več kot na mestu! Lorger je kar dvakrat zmagal v predtekih, v finalnem teku, kjer se delijo kolajne, pa je bil drugi in si tako priboril srebrno kolajno. Dolga leta je Stanko Lorger čakal na veliki uspeh. Pred štirimi leti mu je v Bernu kjer je bil favorit št. 1, spodrsnilo in se je vrnil domov praznih rok. Letos je zopet zablestel v veliki formi, izboljšal je na visokih ovirah in v teku na 100 metrov državne rekorde, večkrat potrdil visoko kvaliteto in sedaj na najvažnejšem tekmovanju leta — evropskem prvenstvu — priboril Jugoslaviji edino kolajno! Brez dvoma je Lorgerjev uspeh v evropskem in jugoslovanskem merilu nadvse pomemben. Nanj smo brez dvoma močno ponosni tudi vsi ljubitelji športa v celjskem okraju, ker je Lorger Stanko, skromen kmečki sin in študent zrasel kot športnik na celjskih tleh pod vodstvom odličnega celjskega amaterskega trenerja tov. Fedorja Gradišnika.

Ko so v nedeljo, zadnji dan tekmovanja v Stockholmu, pred nabitim stadionom počastili zmagovalne trojice v posameznih disciplinah, je bila po teku na 110 m ovire dvignjena na enega zmagovalnih jamborov tudi jugoslovanska zastava, žal prvič in poslednjič na tem prvenstvu. Kljub dežju in razmehčani stezi je Lorger postavil v finalu celega moža, polnega borbenosti, pač takšnega kot ga poznamo iz njegovih številnih uspešnih nastopov doma in na tujem. Njegovi časi — v predtekih dvakrat 14.4, v finalu 14.1!

Za srebrno kolajno v Stockholmu velja Stanku Lorgerju iskrena čestitka našega uredništva z željo, da bi mestu Celju in celjskemu okraju tudi v bodoče s svojimi športnimi uspehi pomagal k afirmaciji. Vsi celjski atleti so postavili celega moža!

Tudi z nastopi ostalih celjskih predstavnikov smo lahko več kot zadovoljni. Ozrimo se kar na Romana Leška, ki je s 4.30 na 9. mestu v Evropi, žilavega deseterobojca Jožeta Brodnika, ki je kljub slabemu startu prvega dne tekmovanja zaključil to naporno tekmovanje kot deseti v Evropi, Važič Simo je na 1500 m postavil nov odlični slovenski rekord 1:45.7 (bil je za tri sekunde boljši od tekmeca Murata!!), bil je četrti v svoji skupini, kjer sta tekla dva svetovna rekorderja in Anglež Hewson, zmagovalec finalnega teka tega prvenstva. Tako je naš Simo nesrečno izpadel, saj se v družbi takih asov ni dalo storiti kaj več!!! Tudi Olga Šikovec je opravičila svoje potovanje v Švedsko. Na 100 m je s 12.4 izpadla že v predtekih, v teku na 200 m pa je tekla dvakrat 25.1, le desetinsko slabše od državnega rekorda in nehala svoj nastop v polfinalu. Potemtakem se je tudi Šikovčeva uvrstila nekje na 11.—12. mesto v Evropi.

Zato velja poleg Stanku Lorgerju, ki si je kot edini Jugoslovan priboril kolajno na tem prvenstvu, vse priznanje tudi ostalim atletom in atletinjam Kladivarja.

Celjski tednik, 29. 8. 1958