Član uredništva je obiskal tajnika Gostinske zbornice in mu postavil nekaj vprašanj, ki jih z odgovori vred dobesedno priobčujemo:
1. Zvedeli smo, da je upravni odbor Zbornice na svoji zadnji se|i razpravljal o adaptaciji Doma OF — bodočega hotela Union. Ali lahko o tem poveste kakšne podrobnosti?
Prezidava Doma OF — bodočega hotela Union — je bila predmet številnih razpravljanj ne samo v cilju spreminjanja zunanje podobe mesta, temveč tudi s ciljem, da pridobi Celje prepotreben hotel z vsemi sodobnimi napravami.
Predvsem pa je bila povsod izražena zahteva, da se končno odstrani oblika stavbe, ki manifestira sredi slovenskega Celja nemško nasilje in nemško raznarodovalno politiko do Slovencev. Brez dvoma bi bila prezidava izvršena, če ne bi bilo objektivnega pomanjkanja finančnih sredstev. Upravni odbor Zbornice je mnenja, da je s sodelovanjem vseh gospodarskih podjetij Celja možno zagotoviti potrebna finančna sredstva in ustvariti tisto, kar je pravzaprav želja vseh delovnih ljudi mesta Celja.
To je možno z jamstvi širokega števila podjetij za najete kredite. Zbornica kot gospodarsko – družbena organizacija je prevzela iniciativo v prepričanju, da ne bo naletela nikjer na odklonilno stališče in pričakuje podporo vseh delovnih kolektivov.
2. Ali smatrate, da bi odplačevanje kreditov obremenjevalo podjetja v tolikšni meri, da bi bilo normalno poslovanje ovirano?
Odplačevanje dolgoročnih kreditov, najetih n. pr. za dobo 20 let, ne bi v ničemer motilo normalnega poslovanja podjetij, kajti zneski, ki so potrebni za preureditev stavbe v sodoben hotel, bi bili spričo porazdelitve po ključu kreditne sposobnosti za posamezna podjetja zares minimalni. Z bodočim poslovanjem hotela bi se vložena sredstva kaj kmalu amortizirala.
3. Kako Sli zamišljate lasitninski odnos podjetij do bodočega objekta?
Ta odnos še ni dokončno formuliran. Vsekakor naj bi podjetja postala kolektivni solastniki, če bodo takšen odnos dopuščali novi gospodarski predpisi. Vsekakor pa bi bila podjetja v najemnem odnosu z daljšo dobo, s pravico o soodločanju v upravljanju. Vendar je tu važnejša zavest, da so delovni kolektivi s skupno akcijo podrli staro stavbo in zgradili novo.
4. Ali so načrti izdelani? Če so, kdaj lahko pričakujemo začetek del?
Idejni osnutek je napravljen, potrebne so še podrobnosti in eventuelne dopolnitve.
Seveda še ni mogoče govoriti o terminih, dokler o celotni akciji ne sklepa skupščina Zbornice, pomnožena s podjetji, ki so še izven zbornične organizacije. Če bo skupščina osvojila iniciativo, kar lahko pričakujemo, je začetek del le še vprašanje drobnih priprav, ki pa ne morejo bistveno odložiti gradnje.
5. S katerimi drugimi nalogami in problemi se trenutno ukvarja Zbornica?
Nalog je več, večjih in manjših in jih ni mogoče zajeti na takle intervjujski način. Na področju gostinstva, kjer je bilo v letošnjem” letu mnogo storjenega, stopa v ospredje sicer star, vendar vedno bolj zaostren problem — hotelirstvo.
Pomanjkanje hotelskih naprav najbolj ovira uspešen razvoj turizma, kar trenutno tudi ovira kakršno koli sklepanje pogodb z inozemskimi turističnimi uradi. Dela se na tem, da se usposobita obstoječa objekta »Pošta« in »Savinja«. Ureja se mreža gostinskih obratov, in sicer tako, da bodo odpadli obrati, ki niso krajevno potrebni ali pa nekulturno urejeni. Na področju trgovine je v ospredju decentralizacija trgovske mreže po principu: ena poslovalnica — eno podjetje. Predvidene so korekture v lokaciji posameznih trgovin, ki se jih bo skušalo postaviti na tisto mesto, kjer so potrebne. Razen tega se predvideva ustanovitev nekaterih, za potrošnjo potrebnih podjetij. Dosedanje izkušnje kažejo, da bo bodoča organizacija v mnogočem onemogočila pojave gospodarskega kriminala in povzročila večjo skrb za čim boljše poslovanje.
Savinjski vestnik, 31. 10. 1953
