V celjski občini se veča proizvodnja. Manj izgub


Vse boljši so tudi rezultati konvertibilnega izvoza

Polletni rezultati gospodarjenja organizacij združenega dela v celjski občini so v primerjavi z lanskimi ugodni: industrijska proizvodnja je porasla, izvoz, posebej še na konvertibilno tržišče, se veča, izgube so manjše.

Industrijska proizvodnja je v drugem tromesečju letošnjega leta v celjski občini ponovno oživela. Gospodarstvo je bilo bolje oskrbljeno z reprodukcijskim materialom in surovinami in to je bil najpomembnejši razlog, da je industrijska proizvodnja porasla za 3,7 odstotka. Ugodni so tudi izvozni rezultati, ki so nad planiranimi. V celjski občini so namreč načrtovali, da se bo izvoz letos povečal za 10 odstotkov, polletni rezultati pa kažejo, da se je povečal za 11,3 odstotke.

Še ugodnejši so rezultati konvertibilnega izvoza. Zanj so planirali, da se bo povečal za 15 odstotkov, dejansko pa se je ob polletju povečal za 23,8 odstotka. Delovne organizacije so ob tem uvažale manj kot lani, da se je konvertibilni uvoz tako zmanjšal za 0,5 odstotka, klirinški pa za 7,3 odstotka. To seveda vpliva na dobro pokritje uvoza z izvozom, ki je 97,8 odstotno, konvertibilni uvoz pa je z izvozom na isto področje pokrit 87 odstotno.

Najboljše izvozne rezultate so ob polletju dosegli v Kovinotehni, v tozdu Zunanja trgovina, kjer so izvoz povečali za 280 odstotkov, v Hmezadovi celjski mesni industriji za 101 odstotek, Zlatarne so izvozile več za 51 odstotkov, EMO za 43 odstotkov, Železarna za 25 odstotkov in LIK Savinja za 16 odstotkov. V istem obsegu, kot v lanskem letu, je v polletju letos izvažala Cinkarna, Etol, Aero in Metka, ki pa sodijo med tradicionalne celjske izvoznike, pa so v prvih šestih mesecih letos izvozile manj, kot so načrtovale.

V celjski občini ugodno ocenjujejo tudi dejstvo, da se je obseg izgub, ki je v prvem tromesečju znašal 334 milijonov dinarjev, ob polletju skorajda prepolovil. Tako znaša zdajšnja vrednost izgub 178 milijonov dinarjev. V največji meri pa jo izkazujejo v tozdu Elektrodistribucija Elektro Celja, v tozdih Livarna strojne litine in Tovarna traktorjev v Železarni Štore, v tozdu Prodaja Merxove delovne organizacije Potrošnik, v hotelu Evropa in v tozdu Plinarna Komunalnega podjetja Celje.

Novi tednik, 4. 8. 1983