Več pozornosti za ureditev celjske avtobusne postaje


Pred dnevi sem srečal znanca, pa mi je potožil, da se je oni dan zaman oziral za zaželenim avtobusom, ki bi ga naj pripeljal v domači kraj. Priznal je, da je bil morda nekoliko neroden, pa navzlic temu, da je zastonj tekal od Ulice XIV. divizije pred kolodvor, v Razlagovo in na vogal Titovega trga pred palačo Mestne hranilnice. Avtobus je iskal in iskal tako dolgo, dokler mu niso povedali, da je že odpeljal … Ni se preveč hudoval na druge; del krivde za to, da je ostal nekaj ur dlje v Celju, kot je želel, je pripisal tudi sebi. Navzlic temu pa je dobrohotno predlagal, da naj bi celjsko Avtobusno podjetje uvedlo posebne napisne table, ali morda dežurnega prometnika, ki bi naj opozarjal iznajdljive in tudi »neiznaidljive« potnike na avtobuse in na njihovo smer vožnje. Predlagal je da naj bi takšne prenosne table postavili pred avtobuse in nanje jasno napisali čas odhoda ter smer vožnje.

Morda, morda bi kazalo prisluhniti tej želji …?

Celjski tednik, 4. 4. 1958