1. november: v spomin znanim Celjanom in Slovencem, ki smo jih letos izgubili

31. 10. 2019 22:24

Prvi november je tisti dan v letu, ki nas spomni na vse preminule in na to, kako dragoceno je življenje. Tako se tudi letos obračamo nazaj in se spominjamo vseh velikanov s Celjskega in iz Slovenije, ki smo jih izgubili v letošnjem letu.

Celje: slovo od posameznikov, ki so oblikovali lokalno okolje
Jure Cekuta
Jure Cekuta

Celjane je letos še posebej pretresla vest, da se je v 68. letu starosti poslovil slikar Jure Cekuta, ki se je rodil 6. junija 1952 v Celju. Cekuta je bil znan po svojem umetniškem delovanju, prav tako pa je leta 2002 stopil tudi na politični parket, saj je kandidiral za predsednika države. Javnost si ga je zapomnila tudi po vpletenosti v afero Patria 2.

20. februarja je svoje oči za vedno zaprla Alma Butia, ki se je v športno zgodovino zapisala kot prva slovenska atletinja, ki je nastopila na poletnih olimpijskih igrah. Butia se je rodila na Teharjah, svojo športno kariero pa je začela pri športnem klubu Svoboda Teharje in kasneje prestopila v atletski klub Kladivar Celje. Študij jo je kasneje ponesel v Zagreb, kjer se je pridružila zagrebški Mladosti. Alma Butia je bila večkratna jugoslovanska državna prvakinja na 100 in 200 metrov, poleg tega pa je osvojila tudi več državnih rekordov.

Alma Butia
Alma Butia

16. aprila je ugasnilo življenje Ljerke Glonar, ki je delovala koz zdravnica transfuziologinja. Kot Kot dolgoletna raziskovalka in vodja več oddelkov Zavoda RS za transfuzijsko medicino je pomembno prispevala k razvoju transfuzijske medicine v Sloveniji.

Mesec dni kasneje se je poslovil prejemnik srebrnega celjskega grba in dolgoletni sodelavec na Mestni občini Celje Ladislav Gobec. Svoje življenje in delo na občini je posvetil športu, med drugim je igral pomembno vlogo pri tem, da je Celje postalo prepoznavno kot športno mesto in mesto vrhunskega kegljaštva. Velik poudarek je namenjal delu z mladimi, ki jim je želel omogočiti najboljše pogoje za športno udejstvovanje.

6. marca smo se morali za vedno posloviti od od Aleksandra Jakoba Videčnika, višjega upravnega delavca in upokojenega direktorja Celjske mestne hranilnice. Gre za avtorja Zgodovine Celjske mestne hranilnice in Zgodovine hranilnikov, ki je za svoje delo prejel tudi številna državna odlikovanja. Med drugim tudi častni znak svobode Republike Slovenije leta 2001, ki ga je prejel za dolgoletno delo pri ohranjanju kulturne dediščine Zgornje Savinjske doline.

Le pred nekaj dnevi pa nas je zapustil Sandi Sever, član Mestnega sveta občine Celje in član Celjske županove liste, ki je deloval kot predsednik Odbora za okolje in prostor. Vknežjem mestu je pustil pomemben pečat, saj si je prizadeval za zaščito voda celjskega ribiškega okoliša in trajnostno rabo rib.

Slovenija: boleče izgube v svetu zabave, znanosti in alpinizma

Slovenska glasbena scena je bila v letošnjem letu vse prevečkrat odeta v črnino. 15. februarja je slovensko javnost pretresla vest o smrti Barbare Šerbec – Šerbi, ki je osvajala srca kot pevka nekdanje skupine Agropop. V zadnjem obdobju življenja se je spopadala s hudimi zdravstvenimi težavami, ki so bile kasneje tudi usodne zanjo. V 63. letu starosti pa se je poslovil Stane Mancini, eden vidnejših slovenskih pevcev zabavne glasbe. Kasneje je prepeval pesmi narodnozabavne glasbe in nekaj let sodeloval tudi z ansamblom Zadovoljni Krajnci. 29. julija je ugasnilo življenje Tineta Lesjaka, sicer ustanovitelja ansambla Bratje z Oplotnice in sestava Pevci s Pohorja. Ves čas svojega delovanja je Lesjak učil harmonikarje na »frajtonerici«, bil je tudi sodelavec ali mentor najbolj uspešnim sestavom narodnozabavne glasbe, kot so Modrijani, Vesele Štajerke, Pogum, Navihanke, Šmarski muzikanti itd.

Iča Putrih
Iča Putrih

V letošnjem letu smo se morali posloviti tudi od skladatelja, dirigenta in džezovskega trobentarja Urbana Kodra, ki je znan predvsem po skladbi Cvetje v jeseni. V sedemdesetih in osemdesetih je deloval kot urednik za glasbo na RTV Slovenija. Veliko praznino pa je za seboj pustila humoristka Iča Putrih, ki nas je zapustila 6. februarja. Več let je na humorističnih nastopih sodelovala s humoristom in pevcem Marjanom Roblekom – Matevžem, kot humoristka pa je dve leti nastopala tudi z Avseniki.

V 60. letu starosti je preminil umetnik Milan Štefe, ki je bil od leta 1989 del Mestnega gledališča Ljubljanskega. V televizijski seriji Usodno vino je igral odvetnika Mateja Potokarja, nastopil pa je tudi v kriminalistični seriji Ekipa Bled. Poleg tega je zaigral v nekaj celovečernih filmih, med njimi Ruševinah Janeza Burgerja. Svet filma pa je utrpel veliko izgubo s smrtjo režiserke in scenaristke Polone Sepe, ki je za svoje delo prejela tudi številne nagrade. Leta 2005 je ustanovila sekcijo scenaristov pri DSFU, poznana pa je bila tudi kot hči Mojmirja in Majde Sepe.

Zmago Modic
Zmago Modic

11. marca je preminil mladinski pisatelj in slikar Ivan Malavašič, ki je začel pisati pri štiridesetih letih. Skupno je napisal okoli 93 povesti in romanov, okoli 1700 pesmi in približno 130 črtic. V knjižni obliki je izšlo 17 njegovih del. Večno slovo pa smo letos morali izreči tudi od slikarja Zmaga Modica, ki je postal prepoznaven po instalacijah in okrasitvah ljubljanskega mestnega jedra ob različnih priložnostih. Njegove slike krasijo stene marsikatere glasbene ustanove, mdr. Slovenske Filharmonije.jah in okrasitvah ljubljanskega mestnega jedra ob različnih priložnostih.

Svoje pomembno delo je za seboj pustila tudi Zinka Zorko, ki je umrla 22. marca letos. Leta 2013 je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo za raziskave govorov koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini. Junija pa se je za vedno poslovil umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša, ki je organiziral je gradnjo Gospodarskega razstavišča in sodeloval pri likovni opremi slovenskega parlamenta. Za svoje raziskovalno in organizacijsko delo na umetnostnozgodovinskem področju je prejel najvišjo nagrado Slovenskega umetnostnozgodovinska društva – nagrado Izidorja Cankarja, državno odlikovanje red za zasluge in nagrado glavnega mesta Ljubljana.

Mojca Senčar
Mojca Senčar

Veliko praznin je za seboj pustila tudi zdravnica Mojca Senčar, ki je umrla 26. maja. Delala je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kot ozdravljena bolnica z rakom na dojki je po upokojitvi prevzela vodenje slovenske organizacije Europa Donna, ki pomaga bolnicam s to boleznijo. Leta 2005 je bila izbrana za Slovenko leta.

Junija nas je po hudi bolezni zapustil novinar, publicist, poznavalec stripa, filmski in stripovski kritik, enigmatik, kolekcionar, producent in režiser trdoerotičnih filmov,…, Max Modic. V javnosti je bil prepoznaven predvsem po svojih prizadevanjih za sproščen odnos do spolnosti in za destigmatizacijo pornografije. Bil je tudi eden glavnih obrazov in nosilnih stebrov celjskega sejma erotike.

Slovensko politično sfero je 17. avgusta pretresla smrt Janeza Omana. Leta 1988 je na povabilo Emila Erjavca prevzel vodenje iniciativnega odbora za ustanovitev Slovenske kmečke zveze. Leta 1996 mu je bilo podeljeno državno odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Mesec in pol kasneje pa smo se morali posloviti od Cirila Metoda Pungartnika, nekdanjega župana Občine Trebnje ki je deloval tudi kot poslanec Liberalne demokracije Slovenije.

Davo Karničar
Davo Karničar

V črnino so se odeli tudi ljubitelji alpinizma, saj je julija v 27. letu starosti umrl plezalec Janez Svoljšak med odpravo na goro Tahu Rutum v Pakistanu. Leta 2016 je postal evropski prvak v lednem plezanju v Rabensteinu ter zmagovalec na eni tekmi in tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala v lednem plezanju. Leta 2017 je prejel Bloudkovo plaketo za »za pomemben tekmovalni dosežek v športu«. Kot strela z jasnega pa je slovensko javnost septembra pretresla vest o smrti Davorina Karničarja v delovni gozdarski nesreči. Karničar je od leta 1980 opravil preko 1000 alpinističnih tur, presmučal je velike alpske stene tako v Sloveniji kakor tudi v tujini. Vsem pa bo za vedno ostal v spominu kot prvi človek, ki je neprekinjeno smučal z vrha sveta, Mount Everesta.

Oznake: , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
185 queries in 0,704 seconds.