V prostorih Mestne občine Celje je bil danes drugi sestanek s Civilno iniciativo Trnovlje, kjer so predstavniki MOC podrobneje pojasnili namero o preselitvi 11-članske romske družine. Na MOC pričakujejo, da se bo lahko družina selila iz naslova Mariborska cesta 39 v hišo na ulici Ob Hudinji 16 v roku pol leta.
Spodaj dodajamo sporočilo za javnost, ki ga je MOC posredovala pred tednom dni, ko se je zaradi nezadovoljstva prebivalcev Trnovelj položaj v zvezi s selitvijo romske družine nekoliko zakuhal. Dodajmo še, da je do sestanka z županom prišlo potem, ko so se Trnoveljčani zglasili v lokal, kjer Bojan Šrot spije jutranjo kavo. Moti jih zlasti svojevrsten red, ki ga je družina vzdrževala ob glavni celjski prometni žili.
“Mestna občina Celje si že dlje časa prizadeva, da bi stanovalce iz objekta Mariborska cesta 39 preselila zaradi realizacije prostorskega akta. Delno je to že izvedla, za ostale stanovalce pa še intenzivno išče primerne lokacije, med katerimi je tudi lokacija v Trnovljah.
Slovenija je zapisala v ustavo, da je socialna država. Navedeno pomeni, da si prizadeva za uresničevanje temeljnih človekovih pravic. K temu jo zavezujejo tudi mednarodno pogodbe, h katerim je pristopila. Pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah Združenih narodov 11. členu zavezuje države pristopnice, da priznavajo vsakomur pravico do življenjskega standarda, ki zadostuje zanj in za njegovo družino, vštevši tudi njegovo stanovanje, pri čemer države to uresničujejo z ustreznimi ukrepi.
Spremenjena (revidirana) Evropska socialna listina, ki je zamenjala listino iz leta 1961, med 31 taksativno naštetimi pravicami navaja tudi, da ima vsakdo pravico do nastanitve. Evropska socialna listina poudarja tudi pomen spodbujanja ukrepov za razreševanje stanovanjske problematike družin v okviru pravice družine do socialnega, pravnega in ekonomskega varstva. Slovenija je bila med prvimi državami, ki so ratificirale spremenjeno Evropsko socialno listino. Slovenija je temu sledila in v Ustavi RS v poglavju o gospodarskih in socialnih razmerjih določila, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje (78. člen). V skladu s temi in podrobnejšimi določili (Stanovanjski zakon s podzakonskimi predpisi, Zakon o lokalni samoupravi) je Mestna občina Celje dolžna zagotavljati državljanom oz. občanom nove in že pridobljene pravice iz stanovanjskega področja.
V okviru tega izvajanja, je v določenih primerih potrebno zagotavljati druga primerna stanovanja tistim nosilcem pravic, ki se morajo izseliti iz stanovanja zaradi uresničevanja drugih javnih programov – npr. v zvezi z realizacijo prostorskih aktov. V teh primerih se nosilci teh pravic preselijo v drugo stanovanje na podlagi odločbe oz. pogodbe pristojnega organa za stanovanjske zadeve. Pri obravnavi uresničevanja teh pravic, mora upravni organ skrbeti za to, da pri tem ne krši ustavne in zakonske določbe. Pri tem so pomembne predvsem temeljne človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih določa tudi Ustava RS v 14. členu: »Vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.« Postavljanje kakršnihkoli zahtev po iskanju nekih posebnih dovoljenj za preselitev določenega stanovalca, bi bilo nerazumno in tudi protiustavno.
Logično, in izhajajoč iz hierarhije pravnih norm je, da tega ne določa niti Statut Mestne občine Celje v zvezi z delovanjem Krajevnih skupnosti in Mestnih četrti. Pri zagotavljanju preselitev stanovalcev mora upravni organ skrbeti le za to, da s tem ne krši drugih določil, kot je npr. določil prostorskih aktov. Le-ti so bili skladno s Statutom Mestne občine Celje sprejeti tudi s sodelovanjem dotične Krajevne skupnosti, zato ni razumljivo, da ne bi upravni organ uresničeval pogojev prostorskega akta. S preselitvijo stanovalcev zato ne bi kršil nobene pravne norme, temveč bi jih le uresničeval na način, kot mu to nalaga ustava in njej podrejeni predpisi.
Čeprav je iz človeškega vidika razumljivo, da si vsak želi dobiti takšnega soseda, ki bi ustrezal njegovi predstavam o dobrem sosedu, pa je splošno znano, da to ni vselej uresničljivo. Subjektivna predstava pojma »dobri sosed« je tudi lahko povsem različna od objektivne presoje. Pri tem je lahko še posebej sporno vnaprejšnje obsojanje ravnanj, ki se še sploh niso zgodila. Dejstvo je, da so bili iz objekta na Mariborski cesti že preseljeni stanovalci v drugo okolje in doslej ni bila s strani sosedov oz. okoliških stanovalcev, zaznana niti ena pritožba. T.i. argument – »smo proti selitvi« je zato nerazumljiva, sledenje takšnim argumentom pa bi vodilo tudi k kršenju ustavnih določil enakosti pred zakonom.
Izhajajoč iz predpostavke, da sedanji stanovalci ob Mariborski cesti niso v konfliktu s sosedi, kakor tudi do sedaj ni bilo zaznanih nikakršnih resnejših kršitev s strani stanovalcev, MOC pri selitvi Romov ne pričakuje nobenih težav. Če bi le-te eventualno nastale, pa bo MOC v okviru svojih pristojnosti, kakor tudi ostali državni organi, temu primerno ukrepali (tako kot so že doslej v vseh podobnih situacijah).
*na sliki sta prikazani obe lokaciji, o katerih je govora
