Mestni svet Mestne občine Celje podpira predlog zakona o sanaciji Celjske kotline

04. 04. 2018 15:43

Včeraj je na 25. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Celje poslanka Državnega zbora RS Janja Sluga celjskim svetnikom predstavila predlog Zakona o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline.

Člani MS MOC predlog zakona podpirajo.

Mestna občina Celje predlog Zakona o sanaciji celjske kotline podpira, saj želijo uspešno nadaljevati sanacijo tal na širšem območju Celja. Podpirajo ga tudi zato, ker pristojno ministrstvo do danes ni pripravilo niti sprejelo ustreznih predpisov povezanih s sanacijo onesnaženih tal na območju Mestne občine Celje in niti ne zagotavlja sredstev za te namene. Tudi delovanje dveh delovnih skupin za sanacijo Celjske kotline, ki jih je ustanovil minister Dejan Židan v letu 2013 oziroma ministrica Irena Majcen v letu 2015 niso prinesli nobenih rezultatov.

Na posredovane pobude s strani občine Celje, da ministrstvo sprejme predpis po enakem postopku, kot je bil v letu 2007 sprejet za sanacijo Mežiške doline, se ministrstvo do danes ni izreklo v pozitivnem smislu, kar na občini razumejo kot neenakopravno obravnavo pristojnih državnih služb.

Ob včerajšnji predstavitvi predloga zakona je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot dejal: »V Mestni občini Celje smo že večkrat povedali, da zakon podpiramo, vendar je ključno vprašanje to ali bodo za njegovo izvajanje v naslednjih letih zagotovljena sredstva. Mestna občina Celje takšne sanacije s svojim proračunom ne more financirati v celoti.«

Župan je še dodal, da prizadevanje poslanke Sluga ceni in upa, da bodo tudi ostali mestni svetniki po svojih kanalih delili svoja stališča in tako pri strankarskih kolegih v državnem zboru pripomogli, da se zakon sprejme.

Za Mestno občino Celje je zakon pomemben iz naslednjih vidikov:

Za zagotavljanje enotnih strokovnih odločitev za izbor in potrditev posameznih sanacijskih ukrepov, saj je v zakonu predvideno, da pri pripravi teh sodeluje Ministrstvo za okolje in prostor, Nacionalni inštitut za javno zdravje in ministrstvo pristojno za kmetijstvo in tudi lokalna skupnost. To se Mestni pbčini Celje zdi prava pot, saj sedaj na področju sanacije onesnaženih tal ni določenih enotnih standardov ali vsaj priporočil, v kakšnem obsegu naj se tla pri različnih rabah (npr. zelenice, otroška igrišča, območja predvidena za gospodarsko dejavnost ipd.) sanirajo, niti ni izdelanih ocen tveganj vplivov na okolje in ljudi pri posameznih rabah.

Za zagotavljanje finančne pomoči s strani države za izvajanje ukrepov. Na območju Mestna občine Celje je s kadmijem onesnaženih preko 4.091 ha zemljišč, s svincem 4.750 ha, s cinkom pa več kot 6.000 ha. Onesnaženje tal na našem območju je posledica delovanja industrije v preteklosti in pomanjkljive okoljske zakonodaje. Glede na te podatke je sanacija tako velikega območja finančno, strokovno in logistično za samo občino zelo zahtevna. Pri skrajnem ukrepu, kot je zamenjava zemljine na otroških igriščih ali drugi rabi je potrebno zagotoviti ustrezno odlaganje velikih količin odstranjene onesnažene zemljine, kot tudi zagotoviti primerno neonesnaženo zemljino. Pri tem predstavljajo znaten strošek številne analize, ki jih je potrebno izvajati, da se dokaže ustreznost in primernost na novo nasute zemljine in strošek nakupa neonesnažene zemlje. Pri tem občini niso v pomoč niti veljavni predpisi s področja ravnanja z onesnaženimi tlemi, saj so iz leta 1996 in ne določajo standardov stanja tal po njihovi rabi, ampak izključno za kmetijsko rabo.

Sodelovanje države pri sanaciji onesnaženih tal je dobrodošlo tudi z vidika zagotavljanja zadostnih količin neonesnažene zemlje, potrebne za izvajanje sanacijskih ukrepov. Na nivoju države nimamo urejenih skladišč rodovitne neonesnažene zemljine. Rodovitna tla, ki se odrinejo pri gradbenih delih se nenamensko porabljajo. S tem izgubljamo pomembne vire za izvajanje sanacij. Potrebovali bi državne centre, ki bi skladiščili zemljine z znanimi pedološkimi lastnostmi in vsebnostjo kovin, kar bi zelo poenostavilo in skrajšalo čas sanacij.

V zvezi s trenutno politično situacijo v Sloveniji in nadaljnjo obravnavo zakona je poslanka Janja Sluga razjasnila, da so po poslovniku državnega zbora možne tri variante, in sicer, da predsednik posameznega parlamentarnega odbora na svojo pobudo skliče nujno sejo odbora, prav tako lahko to stori na pobudo tretjine članov odbora ali pa na pobudo posamezne poslanske skupine.

»Sem v dogovorih s predsednikom odbora za infrastrukturo, okolje in prostor g. Igorjem Zorčičem, da bo on za ta zakon takšno sejo sklical. V kolikor do tega ne bo prišlo, bom poskusila zbrati potrebne podpise in zahtevala nujno sejo odbora. Obstaja pa še tretje branje predloga zakona za katerega je potrebna plenarna seja državnega zbora, ki pa zahteva podpise 23-ih poslancev. Ocenjujem, da bi nujna seja lahko bila sklicana v sredini meseca aprila, relativno zelo hitro je potem lahko sklicana tudi izredna seja državnega zbora,« je pojasnila poslanka Janja Sluga.

vir: MOC

Oznake: , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
179 queries in 0,615 seconds.