V sredo je Mestni svet Mestne občine Celje na izredni seji soglasno sprejel Občinski prostorski načrt Mestne občine Celje (OPN).
Svetniki so se strinjali, da je sprejetje načrta nujno, vendar so se med razpravo pojavila tudi številna vprašanja, predvsem glede morebitnih prihodnjih sprememb načrta in možnosti, da bi ga sodišče zavrnilo.
Kot smo že poročali, je bil v sredo sprejet Občinski prostorski načrt Mestne občine Celje (OPN). Ta določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, namensko rabo prostora, pogoje za umeščanje posegov v prostor ter prostorske ureditve na lokalni ravni. V Mestni občini Celje se je njegova formalna priprava začela že leta 2009, o projektu pa so začeli govoriti že leta 2003.
Načrt predvsem določa, katera zemljišča bodo namenjena pozidavi, katera bodo ostala kmetijska zemljišča, kje bodo umeščene gospodarske dejavnosti in kako se bo v prihodnje razvijala infrastruktura.
Kaj vse prinaša novi prostorski načrt?
Zasnova prostorskega razvoja se osredotoča na širše mestno območje Celja, lokalni središči Teharje in Ljubečna ter naselja Lopata, Ostrožno, Škofja vas, Trnovlje in Šmartno v Rožni dolini. Poselitev se bo prednostno razvijala v obstoječih naseljih, poudarek pa bo tudi na urejanju in sanaciji obstoječih sosesk, zlasti z izboljšanjem dnevne oskrbe, skupnih programov, odprtih površin, igral, ipd.
Gospodarske dejavnosti se bodo prednostno razvijale v obstoječih industrijskih conah, njihova širitev pa je predvidena na vzhodnem delu mesta, kjer so povezovalne ceste, železniški tiri in 3. razvojna os. Načrt predvideva tudi ureditev cestnih povezav na 3. razvojni osi.
V okviru priprave OPN je bilo podanih 1016 pobud fizičnih in pravnih oseb za spremembo namenske rabe zemljišč. Po vrednotenju jih je bilo upoštevanih 406, v zadnjem osnutku načrta pa jih je ostalo 330.
Po načrtu bo Mestna občina Celje približno 100 hektarjev nezazidanih stavbnih zemljišč prekvalificirala v kmetijska in gozdna zemljišča, medtem ko bo okoli 300 hektarjev kmetijskih zemljišč postalo zazidljivih. Od tega bo največ površin namenjenih stanovanjski gradnji, in sicer 72 hektarjev, medtem ko bo 30 hektarjev namenjenih gospodarskim conam.
OPN prinaša še številne druge spremembe namenske rabe zemljišč. Vse karte in podrobnejša dokumentacija načrta so javno dostopne na spletni strani Mestne občine Celje.
Kateri pomisleki so se pojavili na seji?
OPN je bil med svetniki dobro sprejet, vendar je odprl tudi številna vprašanja in sprožil razpravo. Na seji so bili izpostavljeni primeri občanov, ki jim je občina obljubljala spremembo namenske rabe zemljišč v stavbno, vendar ta na koncu v načrt ni bila vključena.
Župan Matija Kovač je pojasnil, da je ustaljena praksa, da se neupoštevane pobude obravnavajo ob prvi priložnosti in vključijo v poznejše spremembe ter dopolnitve OPN. Dodal je, da se na odlok da pritožiti, je pa za vsako parcelo pripravljena obrazložitev, zakaj je sprememba namenske rabe mogoča ali ne. Na odločitve namreč vplivajo tudi zunanji dejavniki, med drugim stališča Ministrstva za kmetijstvo.
Z dodatnimi strokovnimi podlagami je bilo na primer ugotovljeno, da so na območjih pobud površine, ki predstavljajo poplavno nevarnost, ali pa je ministrstvo za kmetijstvo opozorilo, da so ta zemljišča nesprejemljiva za spremembo. V nekaterih primerih je bilo treba za vsak kvadratni meter zemljišča poiskati nadomestno stavbno zemljišče.
Žal smo bili pri tem obsegu nadomestnih zemljišč tudi omejeni. Deloma smo tudi lastna zemljišča oziroma zemljišča v lasti Mestne občine Celje, ki so bila gozdna oziroma poraščena, vračali v kmetijsko namensko rabo,” je na izredni seji povedala Manja Berginc, vodja službe za prostorsko načrtovanje.
Svetnica Alenka Golež je izpostavila tudi načrtovano krčenje naselja Gaji, kjer stoji 17 novejših stanovanjskih enot, v nekaterih pa živijo tudi družine z majhnimi otroki.
Manja Berginc je pojasnila, da je bilo v prvotnem načrtu res predvideno krčenje naselja, vendar je za celotno območje načrtovan podroben pregled stanja. Poudarila je, da OPN ne sme in ne bo poslabšal prihodnjih življenjskih in delovnih razmer. Dodala je, da tako specifičnih primerov v okviru širšega OPN ni mogoče podrobno obravnavati, lahko pa sprejem načrta omogoči nadaljnje in natančnejše razvojne korake za naselje.
