Slovenija se stara in je med najstarejšimi družbami na svetu, Celje pa ostaja med starejšimi občinami v regiji: v 15 letih povprečna starost prebivalcev zrasla za več kot dve leti.
Po najnovejših evropskih demografskih projekcijah EUROPOP2025 bo Slovenija v prihodnjih desetletjih postajala vse starejša družba. Število prebivalcev naj bi sicer do leta 2029 še nekoliko naraslo, nato pa začelo upadati. Hkrati bo delež starejših od 65 let do konca stoletja narasel s sedanjih dobrih 22 na kar 33 odstotkov prebivalstva.
Podobne trende že danes potrjujejo podatki v lokalnem okolju, kjer je staranje prebivalstva še posebej opazno v Celju in nekaterih sosednjih občinah.
Podatki Statističnega urada kažejo, da se je povprečna starost prebivalcev Mestne občine Celje med letoma 2011 in 2026 zvišala z 42,6 na 44,9 leta. To pomeni povečanje za 2,3 leta.
Celje je danes po povprečni starosti prebivalstva starejše od Šentjurja (44,4 leta) in Vojnika (44,6 leta), nekoliko mlajše pa od Laškega (46,0 leta) in Štor (45,8 leta). Slovensko povprečje je sicer 44,3 leta.
Najhitreje se starajo občani Laškega
Med primerjanimi občinami je najhitrejše staranje po povprečni starosti zabeležilo Laško, kjer se je povprečna starost od leta 2011 povečala za kar 3,6 leta. Sledijo Žalec (+3,7 leta), Šentjur (+3,8 leta) in Vojnik (+3,3 leta). Celje je z rastjo za 2,3 leta sicer pod regionalnim povprečjem, vendar ostaja med starejšimi urbanimi središči v okolici.
V Celju je že 164 starejših na vsakih 100 otrok
Še bolj nazorno staranje prebivalstva pokaže indeks staranja. Ta prikazuje razmerje med prebivalci, starejšimi od 65 let, in otroki do 14. leta starosti.
Leta 2011 je bilo v Celju na 100 otrok 134 starejših prebivalcev. Do leta 2026 se je ta številka povečala na skoraj 164 starejših na 100 otrok.
Indeks staranja leta 2026
Občina Indeks staranja
Štore 185,0
Laško 176,9
Žalec 174,0
Celje 163,7
Šentjur 148,9
Vojnik 148,5
Celje se tako uvršča v zgornjo polovico primerjanih občin, vendar ga po staranju prebivalstva že presegajo Štore, Laško in Žalec.
Najizrazitejše staranje so v zadnjih petnajstih letih doživele Štore. Tam je indeks staranja zrasel s 134 na 185, kar pomeni, da je danes skoraj dvakrat več starejših kot otrok. Podobno izrazit trend beležita tudi Laško in Žalec.
Po drugi strani sta najugodnejšo starostno strukturo ohranila Vojnik in Šentjur. Šentjur je imel leta 2011 praktično uravnoteženo razmerje med starejšimi in otroki (indeks 99,9), danes pa je tudi tam starejših že skoraj 149 na vsakih 100 otrok.
– V Celju je danes povprečen prebivalec skoraj 45-letnik.
– Na 100 otrok v Celju pride že skoraj 164 starejših občanov.
– Štore imajo najstarejšo starostno strukturo v primerjani skupini občin.
– Šentjur je imel leta 2011 še skoraj idealno ravnovesje med mladimi in starejšimi, danes pa se hitro približuje indeksu 150.
– Do leta 2100 naj bi bila tretjina vseh prebivalcev Slovenije starejših od 65 let.
Projekcije za Slovenijo kažejo, da se bo trend nadaljeval
Evropske projekcije kažejo, da bo staranje prebivalstva eden ključnih družbenih izzivov prihodnjih desetletij. Do leta 2100 bo tretjina vseh prebivalcev Slovenije starejših od 65 let, delež otrok pa bo vztrajal pri približno 12 odstotkih.
Podatki za Celje in okolico kažejo, da se ta proces ne odvija šele v prihodnosti, temveč je že danes jasno viden. Čeprav Celje po hitrosti staranja ne izstopa najbolj med primerjanimi občinami, ostaja ena izmed demografsko starejših občin v regiji, razmerje med starejšimi in mladimi pa se iz leta v leto povečuje.
Prav to bo v prihodnjih desetletjih pomembno vplivalo na potrebe po zdravstvenih storitvah, oskrbi starejših in prilagajanju lokalnih politik novim demografskim razmeram.
