Ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga obeležujemo 12. avgusta, statistika opozarja na dolgoročno zmanjševanje števila mladih v Sloveniji. Podobno sliko kaže Celje, kjer pa se je v zadnjih letih zgodil zanimiv preobrat – mladih je znova vse več.
Združeni narodi so 12. avgust za mednarodni dan mladih razglasili leta 1999. Letošnja tema je Različni konteksti, skupne želje, s katero želijo opozoriti, da mlade ne glede na okolje povezujejo podobne želje po priložnostih, dostojnem delu, kakovostnem izobraževanju in prihodnosti.
Demografska slika pri tem ni najbolj spodbudna. Na začetku letošnjega leta je v Sloveniji živelo 328.771 prebivalcev med 15. in 29. letom starosti, kar je kar 27,1 odstotka manj kot ob osamosvojitvi. Mladi predstavljajo 15,4 odstotka prebivalstva, leta 1991 pa so predstavljali še 22,5 odstotka. Slovenija se po deležu mladih uvršča tudi pod povprečje Evropske unije.
Demografski izziv je prisoten tudi v Savinjski regiji, katere največje urbano, izobraževalno in zaposlitveno središče je Celje. Prav podatki za knežje mesto pokažejo, kako močno se je struktura prebivalstva spremenila.
Delež mladih med prebivalci je v Savinjski regiji podpovprečen
Najprej izgubili tretjino mladih, zdaj jih Celje spet pridobiva
Leta 2008 je v Mestni občini Celje živelo 9.689 mladih med 15. in 29. letom. Do leta 2020 je njihovo število upadlo na vsega 6.685. V dvanajstih letih je torej Celje izgubilo skoraj tretjino mladih.
Toda od takrat se je krivulja obrnila. Leta 2023 jih je bilo 6.697, letos pa že 7.315. V šestih letih se je tako število povečalo za 630 oziroma 9,4 odstotka.
Še posebej izstopa skupina med 15. in 19. letom. Teh je bilo leta 2008 v Celju 2.509, letos pa 2.542. Najmlajših v obravnavani skupini je tako danes celo nekoliko več kot pred 18 leti.
Celje ima sicer še vedno 24,5 odstotka manj mladih kot leta 2008, vendar zadnji podatki kažejo, da dolgoletno zmanjševanje njihovega števila vsaj za zdaj ni več enosmeren proces.
