Je kuhanje žensko delo? Mladi na okrogli mizi razbijali spolne stereotipe


Označite Celje.info kot prednostni vir na Googlu

Ali nekaterim opravilom še vedno pripisujemo, da so bolj primerna za moške ali ženske? Prav o takšnih vprašanjih in spolnih stereotipih so razmišljali mladi v okviru evropskega projekta Mladi proti stereotipom (Stereotype Trap), pri katerem sodeluje tudi Ljudska univerza Celje.

Projekt so sklenili v sredo z okroglo mizo v Metropolu, ki jo je vodil Iztok Gartner. Govora je bilo o aktualnih temah kot so izzivi mladih, spolni stereotipi in odnosi med spoloma, predstavljena pa je bila tudi marketinška kampanija projekta, ki so jo oblikovali in vodili dijaki Srednje medijske šole.

Mladi so okroglo mizo pozorno poslušali

Zagotovo ste že kdaj slišali komentarje, kot sta »likanje je žensko delo« ali »moški ne znajo skrbeti za otroke«. V družinskem okolju lahko takšna prepričanja hitro določijo, katera opravila naj bi bila primerna za posamezen spol, namesto da bi pri tem upoštevali dejanske sposobnosti posameznika.

Zaradi tega se lahko opravila med družinskimi člani porazdelijo neenakovredno, spolni stereotipi pa lahko vodijo tudi do neenakosti na delovnih mestih, v šolah in širši družbi, kjer bi morali imeti vsi enake možnosti, ne glede na spol.

Proti takšnim stereotipom se bori evropski projekt Mladi proti stereotipom (Stereotype Trap). Ta spodbuja pogovor med mladimi in razmišljanje o enakopravnosti med spoloma. Zavzema se predvsem za preseganje stereotipov in enakovredno delitev odgovornosti gospodinjskega in skrbstvenega dela.

“Namen projekta je ozaveščati in spodbujati mlade, da razmišljajo o delitvi skrbstvenega in gospodinjskega dela bolj enakomerno in enakopravno, kar seveda ne pomeni 50–50.

Želimo samo spodbujati debato, torej na kakšen način se mi dogovarjamo, kaj sploh spada pod to delo in kaj bi bila neka pravična delitev, tako da odgovarja dinamiki gospodinjstva,” nam je povedala Rebeka Dečman Podergajs, organizatorica izobraževanja odraslih na Ljudski univerzi Celje, ki sodeluje pri projektu.

Med vsakim sklopom so se predvajali posnetki dijakov

Povedala je tudi, da po raziskavah ženske v Sloveniji opravijo približno uro in pol neplačanega gospodinjskega dela več kot moški ter da so v sosednjih zahodnih državah te številke še višje.

Poleg neenakomerne porazdelitve fizičnega dela je velikokrat prisotno tudi mentalno breme, ki zajema načrtovanje, organiziranje in razmišljanje o tem, kaj je treba narediti, seveda vse to poleg redne službe, ki jo običajno opravljajo.

Okrogla miza v Metropolu
Mestni kino Metropol so v sredo napolnili dijaki Srednje medijske šole Šolskega centra Celje, kjer je potekala zaključna prireditev projekta.

Dogodek se je začel s predstavitvijo kratkih videoposnetkov, ki so jih dijaki posneli v sklopu projekta. Ti so govorili o enakosti med spoloma, osredotočali pa so se tudi na enakomerno porazdelitev gospodinjskih opravil. Naslednji sklop je bil namenjen marketinški kampanji, ki so jo prav tako zasnovali in vodili dijaki na družbenih omrežjih.

Posterij za kampanijo ki so jih dijaki naredili sami (vir: Mladi proti stereotipom)

Osrednji del dogodka je bila okrogla miza, ki jo je vodil Iztok Gartner. Ta je občinstvo za začetek ogrel z lastnimi kratkimi videoposnetki v sklopu kampanje. Za okroglo mizo so poleg njega sedli še njegova žena Monika Gartner, specialist zakonske in družinske terapije dr. Drago Jerebic, antropologinja Saša Krajnc in podjetnik Jaša Malič.

Pogovor je potekal o stereotipih in kako ti vplivajo na mlade, iz kje le ti prihajajo, kako družbena omrežja oblikujejo razlike med sploma in kaj takšni projekti kot so Mladi proti stereotipom prinašajo okolju v katerem se izvajajo.

Drago Jerebic je podal nekaj nasvetov za prijetnejše družinsko sobivanje

“Vsi tisti, ki smo bili tukaj, smo razmišljali o tem, kje v vsakdanjem življenju lahko stereotipe ujamemo in predvsem o stereotipu kot nekem pritisku. Dobro je tudi da imamo pogum, da dejansko iščemo nek svoj pristni, avtentični odziv v vsakdanjem življenju, še posebej tam, kjer bi nas takšni stereotipi omejevali,”  je povedal Drago Jerebic ob zaključnem dogodku.

 

Saša Krajnc je izpostavila tudi, kako lahko družbena omrežja pomagajo pri ozaveščanju, hkrati pa tudi, kako lahko ustvarjajo nove stereotipe:

“(družbena omrežja) Delujejo na podlagi algoritma in algoritem je tisti, ki si ga sicer ustvarimo sami, ampak potem nam kaže neke informacije, ki nas lahko pripeljejo tudi na napačna pota. Po drugi strani nam pa da možnost, da najdemo informacije, ki jih nikoli prej nismo mogli najti. Tako da je nekako dvorezen meč. Jaz mislim, da je pomembno, da na družbenih omrežjih vsako stvar vzamemo s previdnostjo, večkrat preverimo določene podatke in da ne določamo spolnih vlog na podlagi tega, kar vidimo na družbenih omrežjih.”

Tudi ravnateljica srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije je podala nekaj besed

Po okrogli mizi je Saša imela še kratko predavanje o digitalnem marketingu s primeri iz različnih družbenih omrežij Mestne občine Celje, s čimer je tudi sklenila dogodek.

Na dogodku smo posneli tudi nekaj fotografij, ki si jih lahko ogledate spodaj: