SB Celje začela z vstavljanjem bioloških umetnih srčnih zaklopk skozi žilo (foto)


Ekipa med posegom

V Splošni bolnišnici Celje so izvedli prva posega vstavitve srčne zaklopke skozi žilo – TAVI (Transcatheter Aortic Valve Implantation). Gre za klinično metodo zdravljenja bolnikov s pomembno zožitvijo aortne zaklopke, ki sta jo do zdaj izvajala le oba klinična centra. Posega sta bila uspešna in pacienta sta tri dni po posegu lahko zapustila bolnišnico.

V SB Celje načrtujejo, da bodo po zaključenem obdobju edukacije letno lahko izvedli okoli 50 TAVI posegov.

Dr. Dragan Kovačić, prof. dr. Matjaž Bunc, Andrej Lipovšek med posegom

Srčne bolezni so še vedno med vodilnimi vzroki za prezgodnje umiranje ljudi. V regiji, ki jo s kardiološkimi zdravstvenimi storitvami pokriva Splošna bolnišnica Celje, kardiokirurški poseg letno potrebuje do 350 pacientov. V to število pa niso všteti pacienti, ki potrebujejo urgentno zdravljenje ter potencialni bolniki za zdravljenje s TAVI in bolniki, ki bi potrebovali hibridno zdravljenje motenj ritma. Z njimi se skupno število pacientov, ki danes iz celjske zdravstvene regije odhajajo na obravnavo v druge bolnišnice, poveča na 450 do 500 letno. Na Kardiološkem oddelku dnevno v povprečju trije do štirje pacienti čakajo na enega izmed urgentnih kardiokirurških posegov. Demografski kazalniki in ocene iz preteklih let, ko je število takšnih pacientov v celjski bolnišnici rastlo od 3 do 5 % letno, nakazujejo, da bo v prihodnjih letih število pacientov, ki bodo potrebovali kardiokirurški poseg, iz leta v leto naraščalo. Številke je seveda skokovito poslabšala tudi pandemija covida-19.

Celjski interventni kardiologi ob boku kolegom v razvitih interventnih centrih v Evropi in svetu

Prizadevanja za zagotovitev čim hitrejše, varne in kakovostne obravnave pacientov, ki se zaradi srčno-žilnih obolenj zdravijo v celjski bolnišnici imajo dolgo zgodovino. Kardiološki oddelek že petnajsto leto izvaja interventne kardiološke posege in ima na tem področju odlične rezultate. Podatek o zapletih, ki se gibljejo v povprečju do 0,5 % na število opravljenih posegov, celjske interventne kardiologe postavlja ob bok kolegom, ki delujejo v razvitih interventnih centrih v Evropi in svetu. Oddelek skupaj z Oddelkom za intenzivno interno medicino že vrsto let vgrajuje tudi stalne srčne spodbujevalnike in srčne kardioverterje. Pred dvema letoma so dejavnost smiselno dopolnili še z uvedbo kardiorehabilitacije. Uvajanje nekaterih kardiokirurških zdravstvenih storitev je zato logično nadaljevanje razvoja kardiološke dejavnosti v bolnišnici.

 

Poseg v Laboratoriju za interventno kardiologijo

Perkutana implantacija aortnih zaklopk (TAVI) ali vstavitev srčnih zaklopk skozi žilo na nogi je priznana klinična metoda zdravljenja bolnikov s pomembno zožitvijo aortne zaklopke. Gre za poseg, pri katerem skozi eno od večjih arterij na stegnu uvedejo umetno biološko aortno zaklopko in jo po žilah vodijo do srca in mesta vstavitve. Njena bistvena prednost je minimalna invazivnost posega v telo. Drugi, kirurški načini namreč zahtevajo odprtje prsnega koša, zunajtelesni obtok in dolgotrajno splošno anestezijo. Metoda je bila zato sprva namenjena predvsem bolnikom, pri katerih je klasična operativna zamenjava aortne zaklopke predstavljala preveliko tveganje. Danes se zaradi številnih prednosti malo invazivnega posega, zaradi katerih se bolniki hitro mobilizirajo in rehabilitirajo, TAVI uporablja tudi pri mlajših bolnikih s srednjim tveganjem operativnega posega.

Prva dva posega pod mentorstvom kardiologov iz obeh UKC
Ekipa po posegu z direktorico in v.d. strokovnega direktorja

Prva posega je pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Bunca, dr. med. iz UKC Ljubljana, prim. dr. Gorazda Koširja, dr. med. in ga. Metke Rebernik Žumer, dipl. med. sestre iz UKC Maribor izvedla ekipa celjskih kardiologov, ki so jo sestavljali dr. Dragan Kovačić, dr. med., Andrej Lipovšek, dr. med., Rafael Skale, dr. med., Boštjan Bercko, dr. med., Ksenija Rovan Krivec, dr. med., Tilen Kerič, dr. med., sestrska ekipa Laboratorija za invazivno srčno diagnostiko ter zdravniška in sestrska ekipa preostalega Kardiološkega oddelka SB Celje. Ob tem so bili v varovanje bolnikov v primeru zapletov vključeni še Oddelek za intenzivno interno medicino pod vodstvom prof. dr. Mateja Podbregarja, dr. med., Oddelek za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin pod vodstvom dr. Antona Jošta, dr. med. in Oddelek za žilno kirurgijo pod vodstvom Toma Šiblija, dr. med..

»Medsebojno sodelovanje, pomoč, požrtvovalnost in kolegialnost so pokazali medicino v najlepši luči in dokazali, da tudi pandemija ni ustavila naše želje po napredku, učenju in reševanju življenj ter velike moči in odgovornosti javnega zdravstva, da slednji cilj tudi uresničuje.«, je po prvih izvedenih posegih dejal predstojnik Kardiološkega oddelka in iniciator uvedbe tega programa dr. Dragan Kovačić, dr. med.

Novo dejavnost v bolnišnici je podprl tudi v.d. strokovnega direktorja prof. dr. Radko Komadina, dr. med., višji svetnik in ob tem poudaril: »Možnost implantacije srčnih zaklopk v domači bolnišnici je za kardiološke paciente te regije velika in pomembna pridobitev. Hkrati pa sem vesel, da iz t.i. katastrofne medicine, s katero se ukvarjamo že dobro leto dni, počasi spet prehajamo v dokaj normalno delovanje, v katerem je prostora tudi za takšne novosti, ki pomenijo strokovno rast bolnišnice.«

»Vesela sem, da v dobro bolnikov, po treh letih priprav v Splošni bolnišnici Celje uvajamo nov, napredni postopek zdravljenja pacientov z boleznimi srca, ki bo lahko reševal življenja.« navdušenje ob začetku programa deli tudi direktorica bolnišnice mag. Margareta Guček Zakošek.

Vstavljena biološka umetna srčna zaklopka (levo) in postopek vstavitve umetne zaklopke (desno)

V Sloveniji se trenutno letno izvede okoli 400 TAVI posegov na leto. V SB Celje načrtujejo, da bodo po zaključenem edukativnem obdobju k tej številki dodali 50 posegov letno. V tem obdobju edukacije si prizadevajo tudi za razširitev programa  na področju invazivnih kardioloških posegov, ki ga bolnišnici v vsakoletnem Splošnem dogovoru prizna ZZZS.

foto: SBC