Statistični urad RS (SURS) je objavil nekaj zadnjih zbranih podatkih o 12 slovenskih statističnih regijah (za leto 2024) ter za vsako izmed njih izpostavil kakšno značilnost, po kateri izstopa.
Celje in okoliške občine (skupaj 31) sodi v Savinjsko statistično regijo, SURS pa je izpostavil, da je Savinjska prva med regijami po količini dobavljene vode iz javnega vodovoda gospodinjstvom na prebivalca.
Če slednja informacija vendarle ne pove ravno veliko o značilnostih in navadah prebivalcev Savinjske regije, pa jih nekaj izpostavljamo v nadaljevanju.
Četrta največja regija po površini ima tretji največji delež prebivalcev, 11,2 %, po gostoti poselitve pa presega povprečje. Njihova povprečna starost je enaka kot na ravni Slovenije – 44,3 leta, nekaj več od povprečja je mladih do 14 let (14,7 %), delež starejših od 65 let (21,7) pa je pod povprečjem.
Naravni prirast je, kot v vseh slovenskih regijah, negativen. Približno 2,3 ljudi na 1000 prebivalcev v Savinjski regiji več umre, kot se jih rodi, se pa zato priseljujejo: 6,4 na 1000 prebivalcev. Med njimi je tako desetina tujih državljanov.
Dobri po delovni aktivnosti prebivalstva
V Savinjski regiji je delovno aktivnih 72,1 % prebivalstva, kar je druga najvišja med vsemi regijami. Brezposelnost je z 3,1 % podpovprečna (Slovensko povprečje 3,7).
Delovnih migrantov je manj od povprečja, saj jih v druge regije odhaja delati le dobra petina, od tega 60 % v osrednjeslovensko (center Ljubljana).
Povprečna mesečna neto plača zaposlenega v savinjski regiji je bila tretja najnižja in je znašala 1.409 EUR, kar je bilo 117 EUR oz. okoli 8 % manj od povprečja v celotni Sloveniji. Povprečno plačo ali več sicer v Sloveniji zasluži okoli tretjina prebivalstva, dve tretjini pa zaslužijo manj od navedene številke.
Dobra tudi gospodarsko
Regija je ustvarila tretji največji delež bruto dodane vrednosti v Sloveniji (10,5 %), pri čemer glede na druge prednjačimo v kmetijstvu, gozdarstvu in industriji. Bruto domači proizvod za 15 % zaostaja za državnim povprečjem, neto razpoložljivi dohodek pa zaostaja za 2 % in znaša 16.667 evrov na prebivalca letno.
Manj zadovoljni z življenjem kot drugod po državi
Čeprav Slovenci zadovoljstvo z življenjem na lestvici do 10 ocenjujemo zelo visoko, so prebivalci Savinjske regije s povprečjem 7,5 drugo najmanj zadovoljni med vsemi regijami – za nami so le Korošci.
Morda zato, ker je stopnja tveganja socialne izključenosti s 17,6 odstotkov ena najvišjih – na drugem mestu smo po deležu gospodinjstev, ki si niso mogla privoščiti primerno ogrevanega stanovanja – takšnih je 7 odstotkov. Obenem imamo, skupaj s podravsko, najmanjši delež gospodinjstev (64 %), ki lahko pokrijejo nepričakovane izdatke iz lastnih sredstev (v vrednosti 830 €). Stanovanjski stroški pa veliko breme predstavljajo kar tretjino prebivalstva.
V Sloveniji imamo 587 avtomobilov na 1000 prebivalcev, v Savinjski regiji pa 590. Povprečna starost naših avtomobilov je 11,4 leta.
Največja občina v regiji je sicer Šentjur, ki predstavlja desetino regije. Največ prebivalcev, slabih 500 manj od 50 tisoč, pa jih živi v Mestni občini Celje.
