Je sejem v času umetne inteligence, spletnih trgovin in digitalnih sestankov sploh še potreben? Odgovor organizatorjev 58. MOS-a je jasen: bolj kot kadarkoli. Celjski sejem je v sredo znova zaživel v polnem obsegu, v prihodnjih petih dneh pa bo na 30.000 kvadratnih metrih povezal okoli 650 razstavljavcev, več kot 1.100 blagovnih znamk iz 22 držav in po pričakovanjih okoli 50.000 obiskovalcev.
MOS bo v Celju potekal do nedelje, 20. septembra, letošnja izvedba pa prinaša tudi jasnejšo razdelitev na dva vsebinska sklopa – MOS Svet bivanja in MOS Svet poslovnih priložnosti. Gostujoča država je Albanija.
Po jutranjem odprtju vrat za prve obiskovalce je sledila še slavnostna otvoritev, na kateri so se zbrali predstavniki gospodarstva, politike, podjetništva in različnih institucij. Častni gost je bil predsednik vlade Janez Janša, ob njem pa sta bila med drugim minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar ter predsednik državnega zbora Zoran Stevanović.
‘Celjski sejem je nacionalno gospodarsko orodje’
Predsednica upravnega odbora Celjskega sejma Nina Ermenc Pangerl je poudarila, da polno sejmišče odgovori na marsikatero vprašanje.
“Umetna inteligenca lahko obdela milijone podatkov v nekaj sekundah, nikakor pa ne more namesto nas graditi odnosov, zaupanja, prevzemati odgovornosti in sprejemati odločitev. To lahko delamo samo mi. In sejem je pravo mesto za to,” je dejala.
Po njenih besedah Celjski sejem ni zgolj infrastruktura mesta, temveč nacionalno gospodarsko orodje, katerega ključna naloga je povezovanje gospodarstva. Več kot 500 gospodarstvenikov, direktorjev in predstavnikov institucij, zbranih ob odprtju, po njenem pomeni prav toliko možnosti, da se odprejo nova vrata poslu, ideji ali sodelovanju.
Podobno je poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. MOS se je po njegovih besedah iz prostora, na katerem so obrtniki predstavljali svoje izdelke in znanje, razvil v stičišče poslovnih povezav, inovacij in novih gospodarskih priložnosti.
“V času, ko vse več komunikacije poteka na spletu, ostajajo osebno srečanje, pogovor in stisk roke neprecenljivi,” je izpostavil Cvar.
Celje želi sejmu omogočiti nadaljnjo rast
Povezanost sejma in mesta je izpostavil celjski župan Matija Kovač. Kot je dejal, sta Celje in Celjski sejem skozi desetletja rasla skupaj, sejem pa je pomembno sooblikoval tudi podjetniško identiteto mesta.
Občina želi sprejeti prvi občinski prostorski načrt, skupaj s Celjskim sejmom pa pripravlja tudi podrobnejši prostorski načrt za območje sejmišča. Ta naj bi v prihodnjih letih odprl prostor za širitev sejemske dejavnosti in dodatne hotelske oziroma nastanitvene zmogljivosti.
Prav potrebo po nadaljnjem razvoju je izpostavil tudi podjetnik Ivo Boscarol, ki ga na MOS veže posebna zgodba. Pred natanko 40 leti je namreč prav v Celju za Pipistrelov motorni zmaj prejel svojo prvo nagrado za inovacijo.
“Če se sejem ne bo širil na pravi način, če tukaj ne bo mogoče narediti pravega hotela in podobnega, bomo morda izgubili še kakšno perlico, ki jo imamo v Sloveniji. Tega si ne smemo dovoliti,” je dejal in dodal, da se prava dolgoročna partnerstva kljub internetu in umetni inteligenci še vedno sklepajo v osebnem stiku.
Janša: Najprej optimizacija, nato digitalizacija
Predsednik vlade Janez Janša je velik del pogovora namenil konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, javnemu sektorju, izobraževanju in delovanju Strateškega sveta za gospodarstvo.
Pojasnil je, da naj bi svet predstavljal skupno mesto, kjer se pobude gospodarskih združenj in podjetnikov usklajujejo z odločevalci ter pretvarjajo v konkretne predloge. “To ni debatni krožek,” je poudaril.
Kot ključne pogoje za večjo konkurenčnost je navedel razumnejšo davčno obremenitev, manj birokracije in predvsem stabilnejše poslovno okolje. Pri uvajanju novih tehnologij pa je izpostavil načelo: “Najprej optimizacija, potem digitalizacija.”
Velik izziv po njegovem ostaja tudi izobraževanje. Ocenil je, da se mora hitreje prilagajati potrebam gospodarstva in spremembam na trgu dela. Ob hitrem razvoju tehnologije bo po njegovih besedah vse pomembnejše tudi vseživljenjsko učenje, saj znanje, pridobljeno v mladosti, za celotno poklicno pot ne bo več zadostovalo.
Od IR-ogrevanja do prihodnjih poklicev
Da sejem za podjetja še vedno pomeni predvsem stik z ljudmi, potrjuje tudi Alja Stepišnik, vodja prodaje in marketinga v podjetju Ekosen.
“Prepoznavnost je prva stvar,” je povedala. Podjetje se na MOS vrača že vrsto let, obiskovalcem pa želijo približati predvsem IR-ogrevanje, o katerem je po njenih besedah še vedno precej neznanja in dvomov.
“Ozaveščamo ljudi o tem, kaj IR sploh je. Čeprav praznujemo že 18 let, smo kot sistem ogrevanja še vedno precej manj poznani kot denimo toplotne črpalke in drugi centralni sistemi,” dodaja.
Sejem pa ni namenjen le uveljavljenim podjetjem. Med razstavnimi prostori je mogoče srečati tudi številne izobraževalne in podporne ustanove iz Celja in širše regije. Svoje znanje in možnosti predstavljajo Šolski center Celje in njegovi izobraževalni programi, Šolski center Šentjur, Šolski center Rogaška Slatina, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje ter Inkubator Savinjske regije.
Med obiskovalci je bil tudi dijak Aljaž, ki ga na MOS najbolj vlečejo tehnologija in novosti, ki jih sicer nima priložnosti videti od blizu.
“Najbolj zanimive so mi nove tehnologije in stvari, ki jih lahko tukaj dejansko vidiš in preizkusiš. Na internetu lahko o njih veliko prebereš, tukaj pa jih imaš pred sabo in lahko ljudi tudi kaj vprašaš. Zato se mi zdi takšen sejem še vedno zanimiv tudi za mlade,” je povedal.
Da MOS ne privablja le domačih obiskovalcev, potrjuje tudi Toby iz Belgije, ki je bil nad velikostjo in raznolikostjo sejma prijetno presenečen.
“Nisem pričakoval tako velikega sejma in toliko različnih področij na enem mestu. Zanimivo je, da lahko v nekaj urah spoznaš veliko podjetij, vidiš nove izdelke in se neposredno pogovarjaš z ljudmi,” je dejal.
Čeprav se načini poslovanja spreminjajo, je bila osrednja misel prvega dne precej enotna: digitalna orodja lahko marsikaj pospešijo, novih poslovnih odnosov in zaupanja pa še vedno ne morejo skleniti namesto ljudi.
Fotogalerija: David Valant
