To so celjska podjetja, ki poslujejo z “davčnimi oazami”

15. 11. 2017 11:27

davcne-oazeDavčne oaze so v zadnjem času, tudi zaradi razkritja “rajskih dokumentov”, ponovno postale vroča tema pogovorov.

V luči tega smo zato preverili, v kolikšni meri so s poslovnimi subjekti iz držav, ki so smatrane kot davčne oaze, v minulih 22 mesecih poslovala celjska podjetja.

Poslovanje s podjetji iz davčnih oaz ima sicer negativno javno konotacijo, a v večini tukaj navedenih primerov to ne pomeni, da gre za sumljive posle, temveč le, da gre za države, ki so na seznamu Urada RS za preprečevanje pranja denarja.

Torej za države, katere so s strani evropskih institucij zaradi takšnih in drugačnih razlogov opredeljene kot visoko tvegane tretje države, ki imajo strateške pomanjkljivosti na področju pranja denarja in financiranja terorizma.

Pojem davčne oaze obsega države, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter financiranja terorizma ali se le-ti ne izvajajo v zadostni meri oziroma države, pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma, ter so uvrščene na seznam, ki ga vodi in objavlja Urad RS za preprečevanje pranja denarja.

Evidenca zajema podatke o tistih transakcijah, ki so bile opravljene na račune prejemnikov, odprte v davčnih oazah, ali o tistih transakcijah, ki so bile opravljene na račune prejemnikov s sedežem oziroma stalnim ali začasnim prebivališčem v davčnih oazah.

Izmed vseh celjskih podjetij  jih je 37 poslovalo s podjetji iz davčnih oaz. V njih je bilo v letu 2016 in do 17. 10. 2017, ko smo končali naš pregled, nakazanih okoli 18 milijonovo evrov. Pri mnogih gre zgolj za običajne posle s podjetji v BiH, državi, s katero smo Slovenci tudi zgodovinsko povezani, a Urad za preprečevanje pranja denarja ima na seznamu tudi to državo.

Frutarom Etol d.o.o.

etol-logoNajveč nakazil v družbe s sedežem v davčnih oazah je ima podjetje Frutarom Etol d.o.o., katerega prihodki so lani znašali 59 mio evrov. Podjetje je lani izvršilo nakazila v pet davčnih oaz v znesku 5,35 mio evrov. Glavnina tega je bila v enkratnem znesku 5 mio evrov nakazana v Lihtenštajn. Denar je bil nakazan njihovemu hčerinskemu podjetju Frutarom Finance EUR AG, in sicer kot vračilo posojila.

Eno nakazilo v višini 60 tisoč evrov je šlo v Britanske Deviške otoke, in sicer v podjetje Kind Growing Limited, ki se ukvarja z logistiko.

22 tisoč evrov je bilo nakazano tudi Frutaromovemu podjetju v Peruju, eno nakazilo v višini 47 tisoč evrov pa v Singapur, podjetju Yap & Lim Pte Ltd., ki se ukvarja s proizvodnjo kokosovih maščob.

Davčna oaza s katero so prav tako poslovali v veliki meri, je Urugvaj, kamor sta šli dve nakazili v skupni vrednosti 216 tisoč evrov. Eno nakazilo v višini 115 tisoč evrov v podjetje Maltby S.A. in eno v višini 101 tisoč evrov v podjetje Newbell Trade S.A., ki se ukvarja s proizvodnjo različnih sadnih in drugih koncentratov.

Frutarom Etol d.o.o. tabela:

frutarom-etol-do

KPM Motor d.o.o.

kpm-logoCeljsko podjetje z drugim največjim zneskom nakazil v davčne oaze je podjetje KPM Motor d.o.o., ki je lani s trgovanjem z vozili ustvarilo za 26 mio prihodkov.

Podjetje je denar nakazovalo samo v Bosno in Hercegovino. K podjetju Grand Automotive d.o.o., Sarajevo je bilo sprovedenih 39 nakazil v skupni vrednosti 3,7 mio evrov.

Kot je razvidno iz specifikacij nakazil naj bi bila nakazila v večini namenjena plačilu predračunov za avtomobile (največkrat so navedeni avtomobili znamke Ford Focus).

KPM Motor d.o.o. tabela:

kpm

Gastro PET d.o.o.

gastropet-logoSledi podjetje Gastro PET d.o.o., ki se ukvarja s proizvodnjo plastenk in je lani ustvarilo 7,5 mio evrov prihodkov. V tri davčne oaze so nakazali skupno 1,4 mio evrov.

Največ nakazil je šlo v Indonezijo in sicer v dve podjetji za proizvodnjo umetnih mas. Podjetje PT.Indorama Polypet Indonesia je dobilo eno nakazilo v višini 485 tisoč evrov, PT.Indorama Synthetics TBK pa eno nakazilo v višini 382 tisoč evrov. Eno nakazilo v višini 502 tisoč evrov je šlo v podjetje TS Samsung Bank Building v Južni Koreji, eno v višini 49 tisoč evrov pa v Bosno in Hercegovino in sicer v podjetje Alpla BIH d.o.o. Čitluk, ki se ukvarja s proizvodnjo plastičnih embalaž.

Gastro PET d.o.o. tabela:

gastropet

Labrex d.o.o.

labrex-logoČetrti največji ‘partner’ davčnih oaz je podjetje za proizvodnjo sveč Labrex d.o.o., ki je lani ustvarilo 4,7 mio evrov prihodkov. To podjetje je poslovalo s partnerji iz dveh davčnih oaz in skupno v njih nakazala 730 tisoč evrov.

Največ nakazil so opravili v Bosno in Hercegovino. S 23. nakazili so skupno podjetju Optima Grupa d.o.o., ki se ukvarja s proizvodnjo in trgovanjem nafte in naftnih derivatov, nakazalo 594 tisoč evrov.

6 nakazil pa je šlo v Britanske Deviške otoke. “Off shore” podjetju Honderlake Limited, ki ima bančni račun odprt v Lihtenštajnu, je bilo nakazanih 136 tisoč evrov.

Labrex d.o.o. tabela:

labrex

 GTG plin d.o.o. (bivši Linde plin d.o.o.)

gtg-linde-logoPodjetje GTG plin d.o.o. se ukvarja s proizvodnjo in prodajo tehničnih plinov in je lani ustvarilo 10 mio evrov prihodkov.

Poslovali so zgolj z Bosno in Hercegovino.

Uradne evidence na podlagi vira – Urada za preprečevanje pranja denarja – sicer kažejo višino poslovanja 635 tisoč evrov v petih transakcijah, vendar so nam iz podjetja GTG plini d.o.o. z dokumenti pokazali, da gre za napačno navedbo, oziroma podvojene vnose v uradnih evidencah.

Dodajamo dopis Urada za preprečevanje pranja denarja, ki pojasnjuje, da so bili objavljeni napačni podatki s strani.

Agenciji za privatizacijo v Federaciji BIH, so tako v dveh nakazilih nakazali  218.832 evrov, in sicer v juniju in avgustu 2017, kar je edino poslovanje  GTG plinov d.o.o. z družbami iz BiH od leta 2016.

Med največjimi podjetji v Celju so nakazila v davčne oaze pošiljala naslednja podjetja:

Engrotuš d.o.o.

tus-emblem150x150Engrotuš d.o.o. je lani ustvaril dobrih 480 mio evrov prihodkov, kar je največ med celjskimi podjetji. Podjetje je opravila po eno nakazilo v Bosno in Hercegovino in Egipt. Skupna vrednost nakazil je bila 56 tisoč evrov.

Šlo je za dokončno poplačilo kredita bosanski podružnici Raiffeisen banke v višini 27 tisoč evrov in za nakazilo v višini 29 tisoč evrov egiptovskemu podjetju, ki se ukvarja predvsem s kopalniškim tekastilom.

Engrotuš d.o.o. tabela:

engrotus-do

Cinkarna Celje d.d.

cinkarna150x150Cinkarna Celje d.d., katere prihodki so lani znašali dobrih 167 mio evrov. Cinkarna je lani v davčne oaze nakazala skupno 260 tisoč evrov.

Poslovala je z dvema državama in sicer Alžirijo in Otok Guernsey. V Alžirijo je opravila 4 nakazila v skupni vrednosti 213 tisoč evrov. Šlo je za podjetje, ki proizvaja kemikalije, barve, črnila, ipd..

Na Otok Guernsey pa je Cinkarna opravila dve nakazili v višini 46 tisoč evrov.

Cinkarna Celje d.d. tabela:

cinkar-do

Kovintrade d.d. Celje

kovintrade150x150Kovintrade d.d. Celje, katerega prihodki iz poslovanja so znašali 121 mio evrov. Skupno je podjetje v davčne oaze nakazalo 1,39 mio evrov.

Poslovali so z državama Lihtenštajn in Luksemburg. Vsa tri podjetja v obeh državah se ukvarjajo s kovinsko industrijo. Večinski del posla je Kovintrade opravil v Luksemburgu in sicer 33 nakazil v skupni vrednosti 1,2 mio evrov, v lihtenštajnsko podjetje pa je bilo nakazanih 148 tisoč evrov.

Kovintrade d.d. Celje tabela:

kovin-do

Elektro Celje d.d.

elektro-ce-logoElektro Celje d.d., ki je lani ustvaril 65 mio prihodkov.

Podjetje je nakazovala sredstva v eno državo.

V Ciper so sprovedli dve nakazili v skupni vrednosti 121 tisoč evrov.

Šlo je za nakazilo dividend v investicijski podjetji.

Elektro Celje d.d. tabela:

ec-do

Zlatarna Celje d.o.o.

zlatarna-celje-logoZlatarna Celje d.o.o., ki je lani ustvarila 45 mio evrov prihodkov je poslovala z eno davčno oazo.

Šlo je za dve nakazili podjetju, katerega sedež je v Lihtenštajnu in se ukvarja z dragimi kamni.

Nakazano mu je bilo skupno 34 tisoč evrov.

Zlatarna Celje d.o.o. tabela:

zc-do

Merkscha d.o.o.

merkscha-logoMerkscha d.o.o., kjer so lani ustvarili 22 mio evrov prihodkov. Podjetje je poslovalo z dvema državama iz davčnih oaz. Bosno in Hercegovino in Ukrajino. Skupna vrednost nakazil je znašala 97 tisoč evrov.

Gre predvsem za podjetja kmetijske in lesne industrije. V Bosno in Hercegovino je Merkscha opravil tri nakazila v tri podjetja v skupni vrednosti 52 tisoč evrov.

V Ukrajino pa je podjetje opravilo dve nakazili v skupni vrednosti 45 tisoč evrov. V tem primeru je razvidno, da je šlo za plačilo hlodovine.

Merkscha d.o.o. tabela:

merks-do

Inpos d.o.o.

inpos-logoInpos d.o.o., ki je lani ustvaril 39 mio evrov prihodkov je posloval z dvema državama iz davčnih oaz.

Skupno so v njih nakazali 664 tisoč evrov.

Inpos je posloval z Bosno in Hercegovino in Luksemburgom. V obeh primerih je šlo za enako podjetje, ki se ukvarja s kovinsko industrijo.

V bosansko enoto so nakazali 123 tisoč evrov, v luksenburško pa s 14 nakazili 542 tisoč evrov.

Inpos d.o.o. tabela:

inpos-do

Metro d.d.

metro-mana-logoMetro d.d., katerega prihodki so lani znašali 32 mio evrov.

Lani so poslovali z eno davčno oazo, in sicer s Pakistanom.

Skupno so tja nakazali 350 tisoč evrov.

Obe pakistanski podjetji se ukvarjata s proizvodnjo in prodajo tekstila in oblačil.

Metro d.d. tabela:

metro-do

Cetis d.d.

cetis-logoCetis d.d., ki je lani ustvaril 31 mio evrov prihodkov.

Podjetje je poslovalo s poslovnimi partnerji iz Paname, kamor so nakazali za 105 tisoč evrov sredstev.

Dejavnost podjetja in namen nakazil nista znana.

V to državo so bila sprovedena štiri nakazila.

Cetis d.d. tabela:

cetis-do

Transpartner d.o.o.

transpartner-logoMed desetimi najhitreje rastočimi podjetji v Celju je le eno takšno, ki je poslovalo z davčnimi oazami.

Gre za podjetje Transpartner d.o.o., prihodki katerega so lani znašali 7 mio evrov.

Poslovali so s partnerji iz Bosne in Hercegovine in sicer so v logistično podjetje nakazali skupno natanko 56 tisoč evrov.

Transpartner d.o.o. tabela:

tp-do

B.S.

pralnica-celje-polsi-klik

Oznake: ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
163 queries in 2,388 seconds.