Prva nemška biografija Alme M. Karlin v ugledni druščini nemških knjig

20. 07. 2020 16:43

Prva biografija o svetovno znani celjski popotnici v nemškem jeziku z naslovom Alma M. Karlin – Mit Bubikopf und Schreibmaschine um die Welt, se je te dni zavihtela med 30 najboljših knjig (Hotlist 2020) neodvisnih nemških, avstrijskih in švicarskih založb.

Biografija izpod peresa v Celju rojene prevajalke, avtorice in urednice Jerneje Jezernik je marca letos izšla pri avstrijski založbi Drava.

Nemška biografija se med 30 knjig finalistk uvrstila na več kot stomilijonskem nemško govorečem prostoru (Avstrija, Nemčija in Švica) na podlagi priporočil strokovnjakov. Žirija neodvisnih strokovnjakov bo sedaj med 30 finalistkami izbrala 10 najboljših Hotlis 2020 knjig. Na odločitev žirije bo vplivalo tudi spletno glasovanje, ki traja do 20. avgusta. Finalistke so izbrali izmed naslovov 170 neodvisnih založb iz nemškega govornega področja. Svoj glas lahko oddate tukaj.

Alma ena največjih svetovnih popotnic vseh časov

Celjanka Alma M. Karlin velja za eno največjih svetovnih popotnic vseh časov. 24. novembra lani je minilo 100 let odkar se je takrat tridesetletna Alma M. Karlin odpravila na osemletno potovanje okoli sveta, ko se je z nekaj malega denarja se je odpravila na železniško postajo v Celju in se z vlakom odpeljala proti Trstu, od koder jo je pot vodila naprej po svetu. Med letoma 1919 in 1927 je tako sama prepotovala svet in se po poti preživljala z lastnim delom. Njeno potovanje je potekalo takole: Genova – Peru – Panama – San Francisco – Havaji – Japonska – Koreja – Kitajska – Filipini – Avstralija – Nova Zelandija – Fidži – Nova Kaledonija – Novi Hebridi – Salomonovo otočje – Nova Gvineja – Indonezija – Singapur – Tajska – Burma – Indija – Eritreja – Benetke.

Alma M. Karlin je veljala tudi za poliglotko, saj je obvladala kar devet tujih jezikov. Slovensko naj bi govorila zelo slabo, vsa svoja dela pa je napisala v nemščini. Slavo in uspeh ji je prinesla potopisna trilogija, ki je izšla med letoma 1929 in 1933. Prve izdaje in prvi ponatisi so izšli v nakladi več kot 90.000 izvodov, končne številke ponatisov in prevodov pa niso znane. Njena dela spadajo tudi med najbolj brane knjige 30. let prejšnjega stoletja na nemškem oddelku takrat največje knjižnice na svetu, Public Library v New Yorku.

Karlinova je bila tudi izrazita protinacistka, na svojem celjskem domu je večkrat skrivala nemške disidente, ki so prek Balkana bežali pred nacizmom. Zaradi tega so njene knjige po letu 1939 v Nemčiji postale nezaželene, ob času okupacije pa so nacisti Karlinovo takoj zaprli in jo namenili v eno od uničevalnih taborišč. Pred gotovo smrtjo so jo rešile njena pisateljska reputacija in dobre zveze prijateljice Thee Schreiber Gammelin. Kasneje se je Karlinova priključila partizanom, saj je upala, da bo prek njih uspela navezati stik z Angleži, vendar so jo partizani odpeljali na osvobojeno ozemlje v Belo Krajino, kjer so ji ponudili, da bi delala v agitpropu vrhovnega štaba slovenskih partizanov, a je ponudbo zavrnila in pot do Angležev ji je ostala zaprta. Po končani vojni se je bolna in izmučena vrnila v Celje, s prijateljico Theo sta se umaknili živet v hišico na Pečovniku blizu Celja, kjer je zaradi posledic malarij, ki jih je prebolela na potovanju okoli sveta, raka, izčrpanosti in slabih življenjskih razmer umrla 14. januarja 1950. Letos tako mineva 70 let od njene smrti. Na njeno željo so jo pokopali na bližnji Svetini, kjer ležita v skupnem grobu s Theo Gammelin. Alma M. Karlin se je rodila 12. oktobra 1889.(vir odstavka: Kamra)

Oznake: , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
175 queries in 0,753 seconds.