Kako je epidemija novega koronavirusa vplivala na delo z različnimi ranljivimi skupinami

Strateško partnerstvo »Mreža« (Mladinski center Dravinjske doline, Zavod Vozim Celje, Društvo Novus, Zavod Uspešen.si in Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje) je novembra in decembra 2020 izvedlo anketo o spremembah pri delu z različnimi ranljivimi ciljnimi skupinami v času življenja s koronavirusom. V vzorec so bile vključene organizacije in institucije, ki delajo z različnimi ranljivimi ciljnimi skupinami.

Na anketo je v Velenju, Celju in Slovenskih Konjicah odgovorila 101 organizacija in institucija. Večina jih dela z več kot eno ranljivo ciljno skupino. Te so: osnovnošolski otroci, mladi stari od 15 do 29 let, odrasli, družine, invalidne in starejše osebe, brezposelne in/ali neaktivne osebe (t.j. osebe, ki so brezposelne več kot dve leti) in različni deležniki ter skupine skupaj (društva, zavodi).

V raziskavi so sodelovale naslednje celjske organizacije: I. gimnazija Celje, I. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje, III. osnovna šola Celje, IV. osnovna šola Celje, Celjski mladinski center, Center za socialno delo – enota Celje, Društvo gluhih in naglušnih Celje, Društvo paraplegikov Jugozahodne Štajerske, Društvo upokojencev Celje, Ekonomska šola Celje, Gimnazija Celje – Center, Gimnazija Lava, Klub študentov občine Celje, Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje, Mestna občina Celje, Osnovna šola Frana Kranjca, Osnovna šola Frana Roša, Osnovna šola Glazija, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Ljubečna, Osrednja knjižnica Celje, SOCIO – Večgeneracijski center Celje, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Celje, Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Celje, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Celje, ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje, Zavod za zaposlovanje – OE Celje.

Večina anketiranih organizacij (79 %) ocenjuje, da so se potrebe ciljnih skupin v času življenja s koronavirusom spremenile. Spremembe, ki so posledica zaprtosti družbe in onemogočanja socialnih stikov, organizacije opažajo na štirih področjih: socialnem in ekonomskem področju, v psihofizičnem zdravju in na področju delovanja organizacije. Nekaj sprememb, pojavov, ki so bili identificirani na omenjenih področjih: konflikti v družini, pomanjkanje socialnih stikov, porast nasilja, (pre)obremenjenost s šolanjem na daljavo/digitalizacijo družbe, poglabljanje izzivov socialno ogroženih, stopnjevanje težav pri osebah z izzivi pri duševnem zdravju, nemotiviranost in neaktivnost, pomanjkanje športne aktivnosti, osamljenost, brezvoljnost, strah, manj prihodkov in povečanje izdatkov, omejenost delovanja in izvajanja aktivnosti, nedoseganje uporabnikov in na drugi strani večje število uporabnikov, spletno izvajanje aktivnosti.

Skoraj vse organizacije (94 %) so svoje delo prilagodile novim okoliščinam. Preostanek organizacij ne deluje predvsem zaradi ukrepov in prepovedi v povezavi z zajezitvijo širjenja koronavirusa in/ali zaradi neprilagodljivosti njihovih programov. Organizacije, ki so se prilagodile, v največji meri poročajo o spletnem izvajanju aktivnosti. Dostopanje do različnih ciljnih skupin v času življenja s koronavirusom je po prilagoditvi aktivnosti različno. Za osnovnošolske otroke in mlade, stare od 15. do 29. let, je prilagoditev aktivnosti pretežno spletna, v manjši meri še preko telefona. Odrasle, brezposelne in neaktivne osebe dosegajo deloma preko spleta, deloma preko telefonskega stika; družine, invalidne osebe ter različne deležnike in skupine se dosega večinoma preko telefonskega stika, spleta, individualne obravnave, manj v živo ob upoštevanju določil in dostave pomoči na dom ali prevzemu te. Starejše osebe se dosega predvsem preko telefonskega stika, manj preko spleta, osebnega stika ob upoštevanju določil in pisnega kontakta po navadni pošti.

Polovica organizacij (50 %) ocenjuje, da s svojimi aktivnostmi dosežejo manj uporabnikov in uporabnic. Razlogi za to sodijo v tri sklope: prepovedi v povezavi z epidemijo, digitalna nepismenost in neveščost ter spremembe v psihološkem stanju ljudi.

Tiste, ki dosegajo enako število (28 %) uporabnikov in uporabnic, poročajo o večjem angažmaju pri ohranjanju stika, individualiziranem pristopu, spletnem izvajanju aktivnosti, vlaganju truda v socialna omrežja in ne odrekanju pomoči potrebnim. Razlogi, zakaj manjši delež organizacij (14 %) doseže več uporabnikov in uporabnic, so v osnovi negativni in izhajajo iz povečanja različnih stisk, ki jih je prinesla socialna izolacija in v večjemu angažmaju v obliki širjenja dosega stikov v mreži posameznega uporabnika in uporabnice (predvsem šole zaradi šolanja na daljavo).

Slaba polovica organizacij (46 %) za učinkovito in kvalitetno izvajanje svojih aktivnosti v času življenja s koronavirusom pogreša predvsem racionalizacijo ukrepov in si želi dela v živo ob upoštevanju določil, v manjši meri so organizacije in institucije izrazile potrebo po ustrezni  tehnični opremi (IKT oprema, sredstva za dostop do spletne programske opreme, stabilna povezava, zaščitna oprema, …), nekatere potrebujejo kadrovske okrepitve (redne zaposlitve in prostovoljsko delo) in več informacij iz terena, kaj se s posamezno ciljno skupino dogaja in posledično razmislek, kako pomagati oziroma ciljno skupino v času življenja s koronavirusom doseči.

Povezava do celotne analize: klik.