Mohorski večer s Pedrom Opeko (foto in video)


Pedro Opeka

Sobota zvečer. Kolona vozil že na hribu pred Domom Svetega Jožefa. Pred nami mlad moški intenzivno usmerja voznike nazaj po hribu navzdol, saj je parkirišče bilo že zdavnaj zasedeno. Množica ljudi hiti v cerkev, a ne k maši, temveč da bi videli in prisluhnili Pedru Opeki, gostujočemu misijonarju z Madagaskarja.

Pedro Opeka,  argentinsko-slovenski lazarist in misijonar, ki od leta 1975 deluje na Madagaskarju, je bil tokratnji gost Mohorskega večera. Znan je predvsem po je sodeloval pri gradnji bolnišnice v Vangaindranu, od 1989 pa po gradnji tako imenovanega mesta upanja v Atananarivu s smetiščarji in brezdomci.

Njegov projekt je zaradi uspešnosti vzbudil zanimanje mednarodnih dobrodelnih organizacij. Smetišče je preuredil v urejeno vasico, ki služi kot zgled ostalim. Kaj zahteva v zameno? “Delo. Kdorkoli želi prebivati v vasi, se mora strinjati, da vsak odrasli dela in s tem pripomore k širitvi vasi ter da so vsi otroci družine poslani v šolo“.

Doslej je Opeka s sodelavci pomagal že več kot 300.000 Malgašem, skupaj so zgradili 17 vasi, v katerih 23.000 ljudi lahko živi človeka vredno življenje in se 11.000 otrok redno šola. Za svoje delovanje v prid človeštva je bil Pedro Opeka nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Pedro se te dni mudi v Sloveniji in tako so na svoj račun lahko prišli tudi Celjani.

Pedro Opeka se je dotaknil src vseh prisotnih

Cerkev svetaga Jožefa je bila napolnjena do zadnjega kotička. Med zbranimi so bile prisotne vse generacije, od najmlajših do starejših. Ko v klopeh ni bilo več prostora, so nekateri stali, drugi pa sedeli tudi po tleh in poslušali. Tekom pogovora je vladala tako dobra volja in smeh kot osuplost in navdušenje. Vsak govor so nagradili z bučnim aplavzom. Vidno ganjeni so požirali besede Opeke. Kljub resnosti govora, ki je tematiziral porazno stanje življenja ljudi, predvsem mladine, na Madagaskarju, je zbrane uspel tudi nasmejati. Iz njega je vila pozitivna energija, polna upanja za boljši svet.

Mohorski večer s Pedrom Opeko

Zamislili smo se lahko nad lastno idejo krize. Kot je sam rekel “Če mislite, da ste vi v krizi, potem najdite za nas (Madagaskar) novo ime.“. Mnogokrat se ne zavedamo, da gre lahko komu tudi slabše, kot gre nam. Ni vsem samoumevno, da imajo na mizi vsaj en obrok dnevno. Mnogokrat tako prebivalci Madagaskarja ostanejo lačni in so za preživetje primorani prosjačiti na ulicah. “Delo osvobaja in razveseljuje“, pravi Opeka in dodaja “življenje je delo in molitev“. Tako njihov teden sestavlja dnevno delo na vasi in prepevanje ter ples v cerkvi kot zahvala Bogu.

cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička

Slovenci so se izkazali že tri leta nazaj, ko so svoj denar namenili revnim otrokom in jim s tem omogočili en obrok dnevno. “Vedno s ponosom povem, da je ta obrok riža za šolarje omogočila Slovenija! Država z zgolj 2 milijona prebivalci je pomagala otrokom Madagaskarja.” je nadaljeval. Tako kot se je na Slovence obrnil že 3 leta nazaj, se obrača tudi sedaj in apelira na ljudi, da darujejo denar, predvsem za otroke tretjega sveta.

Borimo se za višanje plač, pri čemer pozabljamo, da se nekje drugje plače nižajo tudi pod naš minimum ali le-teh sploh ni. A dokler sam ne prideš do dna, ne veš kako je. Pomagajmo ljudem, saj tako pomagamo samim sebi. Morda bomo nekoč mi tisti, ki bomo potrebovali pomoč. Takrat bomo tudi sami upali,da se najde nekdo, ki bi nam pomagal.

Vabljeni k ogledu posnetka in spodnje galerije.

[simpleviewer width=100% height=700 id=466]

K. S.