Zaporniški duhovnik Robert Friškovec o svojem delu (video)

24. 03. 2013 09:01

Knjižnica Rogatec je v sredo, 20. 3. 2013, gostila Roberta Friškovca, edinega slovenskega zaporniškega duhovnika, ki v slovenskih zaporih opravlja zaporniško pastoralo, skrbi za duhovno oskrbo zaporniških oseb, se pogovarja tudi z žrtvami kaznivih dejanj in družinam obeh. Kako se je pa vse skupaj začelo in kdo je pravzaprav Robert Friškovec? Z njim se je pogovarjala mag. Nataša Koražija, direktorica Knjižnice Rogaška Slatina.

Sam pravi, da je v prvi vrsti človek, kristjan, duhovnik in preprost. Prihaja iz Škofje Loke, iz blokovskega naselja, stari rocker po duši, kjer se je rodil  v tipični slovenski družini, katero je Robert poimenoval »zwei Kinder sistem«. V družini doma je pogrešal pogovor, edini način pogovora med njimi je bil v smislu Kako je bilo v šoli? Imaš kaj za nalogo? Se imaš kaj za učit? in kot sam pravi, izhaja iz povprečne slovenske družine.

Konec osnovne šole oz. v začetku srednje šole je začutil v sebi velik nesmisel. Bežal je v svoj svet. Vedno si je želel postati kirurg, saj je, kot pravi sam, nor na bele halje. Vedno, kadar je slišal rešilca, je hotel biti kar zraven … Doma niso hodili v cerkev. Njegovo prvo srečanje s cerkvijo je zgledalo tako, da je stal v ozadju in opazoval ljudi, kaj tam počnejo …

Na teologijo v Ljubljani se je vpisal kot študent laik, leta 1992. V prvem letniku je tudi ljubiteljsko obiskoval še predavanja medicine. Leta 1999 je postal duhovnik. Sam pravi, da se je večkrat spraševal, kaj to pomeni, da te Bog kliče. V semenišču je začel to s pomočjo ostalih fantov to odkrivat, odkrivat, kaj pomeni ta božji klic. Robertu je vsaki obraz božja podobnost, kjer je skrito vse. Želel je služit temu obrazu in odgovarjat obrazu tega današnjega človeka. In ravno to mu v njegovem poslanstvu tudi odlično uspeva. Pomembno mu je slišat človeka, saj meni, da se ljudje večkrat med seboj poslušamo, ampak se v resnici ne slišimo.

Z zaporom se je seznanil v prvem letniku teologije. Do njega je prišel preko zanimivega izziva in tako tudi sam pravi, da so v njegovem življenju vedno pomembni izzivi. Izziv mu je bil tudi ta večer, da je prišel v Rogatec. Služboval je tudi v Rimu, kjer je opravljal delo prostovoljnega svetovalca pri pomoči raznim zaprtim osebam, ki so bili iz drugih držav in niso govorili italijanskega jezika. Letos mineva 21 let, da službuje v 6 zaporih na 13-ih lokacijah in je zaposlen kot koordinator za duhovno oskrbo na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij.

Dotaknil se je tudi mladih, ki živijo drugače kot so včasih mladi živeli. Ogromno mladih se tudi odloča, da ju poroči prav on. In temu posveča posebno pozornost, s parom, si ju bo poročil, preživi tudi veliko časa in ju spoznava, posluša, se pogovarja z njima.

Pomembno mu je slišat človeka. Vsi tudi hrepenimo po ljubljenosti, pravi. In kaj vse ne počnemo ljudje, da smo ljubljeni …

Vabimo vas, da si pogledate celoten pogovor v spodnjem videoprispevku.

f/f/v: J. C.

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
185 queries in 0,718 seconds.