Včerajšnji dan, 10. september, velja za svetovni dan preprečevanja samomora. Samomor je v svetu in tudi v Sloveniji še vedno velik javnozdravstveni problem.
V letu 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, 261 moških in 75 žensk; stopnja samomora (število samomorov na 100.000 prebivalcev) je znašala 15,77 (24,3 za moške in 7,1 za ženske), kar je najmanj v preteklih desetih letih.
Desetletni trend nakazuje upadanje oziroma stagnacijo samomorilnega količnika.
V letu 2025 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 54 ljudi, štirikrat več moških kot žensk (44 moških in 10 žensk). V obdobju od 2016 do 2025 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo skupno 564 ljudi (448 moških in 116 žensk) ali povprečno 56 ljudi vsako leto.
Stopnja samomora (število samomorov na 100.000 prebivalcev) je v letu 2025 v Savinjski regiji znašala 20,6 in je bila višja od slovenskega povprečja, na tretjem mestu takoj za Posavjem (21,1) in Podravjem (20,8). Stopnja samomora v Savinjski regiji je v posameznih letih med 2016 in 2025 nihala, je pa v tem desetletju glede na pretekla desetletja še dodatno upadla.
Stopnja samomora narašča s starostjo, najvišja je bila v skupini ljudi, starih 65 let in več. V vseh starostnih skupinah je bila stopnja samomora višja med moškimi kot ženskami, z izjemo najmlajše starostne skupine od 0 do 19 let, v kateri je bila višja med dekleti kot fanti.
Kako so obrnili negativni trend
Savinjska regija je bila desetletja med slovenskimi regijami z najvišjo stopnjo samomora. Analiza celjske enote NIJZ je pokazala, da je med letoma 1990 in 1999 zaradi samomora umrlo 903 ljudi oziroma povprečno 90 na leto. Rezultati so leta 2001 spodbudili ustanovitev neformalne skupine Tu smo zate, ki je povezala več kot 20 strokovnjakov iz zdravstva, socialnega varstva, šolstva, nevladnih organizacij in lokalnega okolja.
»Pričeli smo s skupnim delom in sledili skupnim ciljem,« se začetkov spominja prim. Nuša Konec Juričič, dolgoletna vodja regijske skupine za preprečevanje samomora in vodja Enote za nenalezljive bolezni Območne enote Celje NIJZ.
V naslednjih letih so izvedli več kot 120 izobraževanj, omogočili delovanje skupine za samopomoč za ljudi z depresijo in anksioznostjo ter leta 2010 odprli psihološko svetovalnico Tu smo zate. Ta danes deluje v okviru mreže 19 svetovalnic Centra Posvet. V Celju so razvili tudi preventivni program za mladostnike To sem jaz, ki je danes dostopen mladostnikom po vsej Sloveniji.
V desetletju 2000–2009 je zaradi samomora v Savinjski regiji umrlo 814 ljudi, manj kot v predhodnem desetletju. Znižanje je bilo rezultat prepleta številnih dejavnikov in je dodatno spodbudilo nadaljevanje preventivnega dela. Leta 2018 je Slovenija dobila tudi prvi Nacionalni program za duševno zdravje 2018–2028, v katerem je preprečevanje samomora eno od šestih prednostnih področij.
Koordinatorji za duševno zdravje
Danes v vseh devetih območnih enotah NIJZ delujejo koordinatorji za duševno zdravje, ki povezujejo lokalne deležnike in pomagajo prepoznavati potrebe prebivalcev. Po besedah prim. Nuše Konec Juričič znižanje števila samomorov v Savinjski regiji v obdobju 2016–2025 kaže, da skupno preventivno delo daje rezultate.
»Naša želja in cilj sta, da nihče, ki je v stiski, ne bi ostal brez podpore in strokovne pomoči,« poudarja. Podpora je pomembna tudi za svojce in druge, ki žalujejo po smrti bližnjega zaradi samomora.
V Savinjski regiji je ljudem v psihični stiski na voljo več oblik pomoči. V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje, je treba poiskati pomoč v najbližjem urgentnem centru oziroma dežurni psihiatrični službi ali poklicati 112.
Sicer se lahko ljudje obrnejo na osebnega zdravnika ali pediatra, centre za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih ter centre za duševno zdravje. Ti za odrasle delujejo v Celju, Velenju, Šentjurju in Slovenskih Konjicah, za otroke in mladostnike pa v Celju in Velenju.
Psihološke svetovalnice Posvet so odraslim na voljo v Celju, Laškem, Mozirju in Velenju, v Celju in Velenju pa tudi mladostnikom, starejšim od 14 let. Ljudem s kroničnimi težavami podporo nudita tudi društvi Šent in Ozara, pomoč po izgubi bližnjega zaradi samomora pa Slovensko društvo Hospic.
Kontakti in drugi preverjeni viri strokovne pomoči za posamezne regije so zbrani na spletni strani nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA v rubriki Kam po pomoč.
