Preporodovci in rablji celjskega nogometa
Trenerski posel zna biti nehvaležno opravilo, tako kot marsikateri drug posel. Ne pozabimo, da so »vsemogočni« lastniki oz. direktorji nogometnih klubov zgolj po svoji volji, brez kakršnega koli strokovnega premisleka ali utemeljenega razloga gole športne ali rezultatske narave že znali »sekati glave« uspešnim in zaslužnim trenerjem. Brane Oblak je bil na tovrstem način obglavljen kar dvakrat; tako v Kopru kot pri ljubljanski Olimpiji, pri slednji je bil za uspešno delovanje z »obgavljanjem« nagrajen tudi Dušan Kosič. Nepravica se je pripetila tudi Slaviši Stojanoviču in to prav v celjskem prvoligašu, ko mu slednji domnevno ni izplačal obljubljenega denarja. Da ne bi našteval v nedogled.
Ker v Sloveniji vendarle ne mrgoli nogometnih strokovnjakov, je tovrstna »nogometna kastracija« še posebej boleča in kontraproduktivna. Zatorej kot nogometni zanesenjaki iskreno želimo, da po spletu okolišnin, kaj podobnega ne bi doletelo NAŠEGA Simona Rožmana. Upam, da je celjski prvoligaš s tovrstnim praksami prenehal in da je zakorakal na pravo, četudi s finančne plati bistveno bolj skromno, pa vendar čisto pot.
Celje in njegova nogometna okolica sta bila in sta bogata z nogometnimi talenti. Na žalost ostanejo prav ti domači talenti prepogosto neodkriti oz. jih domači in tuji trenerji s svojimi egocentričnimi pristopi in togimi šablonami nogometno pohabijo ali celo uničijo. No, Simon Rožman je vsekakor domač trener, je pa hkrati vse prej kot rabelj domačih fantov – pod njegovim vodstvom mladi Celjani in okoličani dokazujejo svoje bogato nogometno znanje in prav je, da se jasno in glasno pove kdo je v prvi vrsti zaslužen za celjski nogometni preporod. Celjani imamo po dolgem času razlog, da se lahko pohvalimo z uspešnim, všečnim in učinkovitim nogometnim prvoligašem pod vodstvom trenerja, ki ga nekateri starejši poznavalci celjskega nogometa že sedaj uvrščajo ob bok verjetno največjemu celjskemu nogometnemu strokovnjaku vseh časov trenerju nekdanjega celjskega Železničarja Viliju Belcerju.
Zapisal: J. Hrovat
